| | »When I was seven years old I left Embassytown. Kissed my shiftparents and siblings goodbye. I returned when I was eleven: married; not rich but with savings and a bit of property; knowing a little of how to fight, how to obey orders, how and when to disobey them; and how to immerse.« Najnovejši Mieville in rečem vam lahko le – tip je eden največjih mojstrov žanra, pa če upoštevamo vse že umrle velikane zraven. Roman o stiku med popolnoma različnima kulturama – po svojih nadrobnih opisih popolnoma tuje civilizacije me je občasno malo spominjal na Lemov Eden, ampak samo včasih in samo malo (in samo v pozitivnem smislu.) |
| | »Vardy froze the picture. “He’s sort of a freelance research assistant. A fan. He’s a collector.” “Of what?” Billy said. “Religions. Cults.” “How the hell do you collect a cult?” “By joining it.”« London, čudne religije, nesmrtna bitja in ogromni lignji. Odlično in napeto od začetka do konca. |
 | »She seemed to spend all her time either eating or dozing—sometimes dozing while eating and, once or twice, eating while dozing. Pregnancy had given her a new window into the human capacity for consumption.« Četrti del neskončne serije Parasol Protectorate, v katerem visoko noseča Alexia še vedno aktivno skače naokoli in za spremembo rešuje vampirje. Še vedno duhovito in berljivo. |
 | Ian McDonald, The Dervish House »Ismet flung open a matching door across the dusty room. Colour flooded in and more than colour: a growing verdure of clipped box; the perfume of sun-warmed wood; the burble of water and the sudden song of birds.« Bližnja prihodnost v Istambulu, nanotehnologija in muslimanska kultura. Zelooooo razpotegnjeni opisi, dobra zgodba. Letošnja nominacija za Huga. |
 | »Ashes fell onto his face, into his hair. Strangely, he felt no fear, not for himself or even for Amy. It was a wonder. He tipped his face upward, receiving them. The ashes were full of people, he knew.« Evo, tako se piše zgodbe o vampirjih. Ne pa tista romantična čuda, ki jih spravljajo skupaj razne slavne in manj slavne pisateljice. Divje, napeto in s tako močnim koncem, da kar obsediš pri zaprti knjigi in razmišljaš. Ko sem izvedel, da izideta še drugi in tretji del, sem bil kar malo razočaran. Bomo videli, če bosta vsaj približno tako dobra. |
 | Connie Willis, Blackout, All Clear »May be the reason the Germans never found out about Ultra was because their spies couldn’t find anywhere to stay, Mike thought, crossing the street—after first looking carefully in all directions—and starting down the other side, peering through the dark at the signs: No Rooms, Full Up, Room to Let.« Connie Willis s svojimi zgodbami časovnih popotnikov pobira nagrado za nagrado, tokratni dvojček (ena zgodba v dveh knjigah – še dobro da sem lahko sredi dopusta s Kindlom kar na plaži kupil All Clear) pa je pobral vse najpomembnejše – Nebulo, Locusa in letošnjega Huga. Odličen opis življenja v Angliji med drugo svetovno vojno skozi oči časovnih popotnikov, ki tam obtičijo še po koncu planirane misije. |
| | »The things that happened here weren’t nice, and they weren’t pretty, but unlike many towns that started out with similar conditions—a large homeless population, a major school, a lot of dark, narrow, one-way streets—Berkeley survived.« Še ena letošnja nominiranka za Huga, ta se ukvarja z zombiji. Pravzaprav gre za politično-zombijski triler, v glavni vlogi pa nastopajo trije politični blogerji. Odlično branje, ki bo menda dobilo še dva naslednika. (Druga knjiga, Deadline, je že izšla, pa je za Kindla na voljo le v UK. Idioti.) |
| | »Chicago happened slowly, like a migraine.« Ko so prvi priseljenci prišli v Ameriko, so z njimi pripotovali tudi njihovi bogovi. Preko stoletij so postali vse manj pomembni, nadomestili so jih novi bogovi – televizije, avtocest, nakupovanja … Zdaj se stari bogovi pod Odinovim vodstvom pripravljajo k zadnji bitki. Gaiman, kot ga imam rad – odličen in nepredvidljiv. Lahko bi objavil na kupe krasnih citatov, pa sem se odločil le za najkrajšega. Roman je dobil Huga in Nebulo. |
| | Goran Vojnović, Čefurji, raus! »Samo Švabo pravi dobra kola, sve ostalo je sranje. Zato pol Bosne fura sto let stare golfe, druga polovica pa sto let stare ople. V Bosni je največ rezervnih delov za golfa na prebivalca. Na vsakega pridejo trije auspuhi pa dva fergazera.« Saj veste, kdo je Vojnović in kaj so njegovi Čefurji, jaz sem jih pa prav zares šele zdaj prebral. In rekel – no, ja. Saj je zgodba fina in fužinsko življenje zanimivo in tako dalje, ampak jezik me je pa na trenutke zelo motil. Pa ne Goranov pristop k zapisu bosanske slovenštine, ki je odličen, ampak to, da občasno pripoved prekinejo celi odstavki v knjižni slovenščini. : ( |
| | »“Živijo, Nevesta vetrov,” je rekla. Seveda ne naglas; konec koncev ni hotela, da bi jo imeli za čudno. V resnici je bila Nevesta vetrov njena ljubljenka. Školjke so se ji zdele zanimive, tudi kapitan, a resnično zanimiva je bila le glava na steni.« Mladinsko, duhovi gusarjev, stara ladijska figura (ki jo iz meni nejasnih razlogov v knjigi imenujejo “polena” – te besede ni ne v SSKJ ne v Pravopisu) in skriti zaklad. Odlično. |
 | Marget Belani, Obzidano mesto, Otok vračev »Globoko je vdihnila postan zrak: “Si ti sploh vedel, da imamo zunanje meje? Da je za mestnimi vrati svet, ki je še vedno naš, čeprav nihče, razen starešin in prebežnikov, nikoli ne zaide tja?« Slovenski fantasy z vrači, posebnimi močmi in celo kopico skrivnostmi. Zelo dobro, komaj čakamo (vsi štirje) tretji del. |
 | The Beastly Boys, Vampir iz džungle »Ulf je bil ujet v krastačinih ustih. Slišal je glasno cmokanje, ko ga je krastača pogoltnila, in se je ritenski odkotalil po temnem jašku.« Četrta zgodba iz serije Strašnih zverinskih zadev, kot smo že navajeni v odličnem Pižamovem prevodu. www |
 | Mary Ann Shaffer in Annie Barrows, Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov »Dragi Mark, bi se mi rad pridružil v Britanskem muzeju? Ob dveh imam zmenek v čitalnici. Pozneje si lahko greva ogledat mumije. Juliet« Roman v pismih, ki se dogaja leta 1946. Angleška pisateljica odkriva zgodovino nemške okupacije Guernseyja, v to pa se prepleta polno humorja, človeške topline in seveda ljubezenska zgodba, prijetno odrinjena v tretji plan. Super, super, super! wiki |
Berem: The Book of the New Sun, The Architecture of Open Source Applications, Sandman
China Mieville in Neil Gaiman ++ :)
OdgovoriIzbrišiTrenutno uživam v seriji The Black Company, konkretno prebral Kindle verzijo prve knjige, toplo priporočam.