Izgovori in izjave lastnikov prevajalskih agencij

Prejšnji teden mi je telefonirala gospa iz neke italijanske prevajalske agencije. Prvič in drugič se linija sploh ni vzpostavila, ne vem, kakšno telefonijo uporabljajo na evropskem zahodu, ampak z zvezami iz Italije se to dogaja relativno pogosto. Tretjič se je na mobitelu celo izpisala številka kličočega, zveza je bila pa taka, da sem morala počasi izgovoriti vsak stavek posebej in počakati tiho še enkrat toliko časa, kot sem govorila, da so na drugi strani slišali povedano. Razviti zahod pa to.

- Pravi, veste, vedno več prevodov imamo v slovenščino, moj siceršnji prevajalec je pa trenutno zaseden in iščemo še koga, kakšne pa so vaše tarife?

- Jah, toliko in toliko (v skladu s tarifami, ki jih priporoča DZTPS, je to za tehnična besedila 25€, op.K).

- Že že, pravi ona, za direktne stranke, ampak veste, mi smo agencija.

- Ne, to je moja tarifa za agencije, s tem, da se z italijanskimi včasih le dogovorimo za evro ali dva manj, odvisno pač od mesečne količine dela. Pri več kot 100 straneh na mesec je količinski popust itd.

- Ampak jaz toliko ne morem plačati, jaz vam lahko plačam največ 15€ na stran.

- Ampak jaz dela za tak denar ne morem sprejeti, veste, sploh ker imam kar nekaj projektov na mizi, ki so plačani po normalnih tarifah. <mi že uhaja para skozi ušesa, ja>

- Dajte no, jaz moram vaše prevode tudi prodati!

- Res? Jaz moram pa od njih živeti.

 

Res sem rekla, besede so mi kar zletele iz ust in priznam, da mi še danes ni prav nič žal. V zadnjih nekaj dneh sem dobila v prevod materiale tudi po tarifi, višji od priporočene.
Na poštnem seznamu Langit (italijanski prevajalski poštni seznam) teče danes spet debata o tarifah. Prevajalci pišejo o tem, kako se dobivajo in zavračajo ponudbe po 8€/stran, čeprav znaša ta trenutek priporočena tarifa AITI menda že čez 30€ - tako mi je povedala neka članica, saj AITI od leta 2004 v skladu z italijansko zakonodajo priporočenih tarif ne sme več objavljati.

Seveda sem na Langitu "poročala" o svojem telefonskem pogovoru. Odgovor nekega prevajalca:

"Mojega kolega je klical lastnik agencije s Kitajske ali iz Indije (od tam skušajo zdaj novačiti prevajalce po vsem svetu, a po svojih tarifah, kar nemalokrat znese morda 2,5€/stran, op.K), ki je ob zahtevani tarifi izjavil 'Če vas plačam toliko, bom moral odtrgati kruh od ust svojim otrokom.' Na kar je moj kolega lahko odgovoril le 'Če sprejmem vašo ponudbo, bom moral sebi odtrgati kruh od ust.'"

Ali se ljudje, ki želijo svoje storitve tržiti po vsem svetu, ne bi morali najprej pozanimati o tem, kako potekajo stvari v neki državi na drugi strani sveta? Še več, se ne bi morali pozanimati o tem, kako deluje tržišče v sosednji državi? Ali ni to bistvo mednarodnega trženja? Da greš nekam pogledat, ali lahko s svojo storitvijo sploh uspeš?

27 NASVETOV ZA BOLJŠO SLOVENŠČINO

1) Ne pišite preveč pogovorno, k' to čist sux.

2) Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic.

3) Velike Začetnice Uporabljajte po Pravopisu.

4) Uporabljajte veznike, kateri so pravilni.

5) Ne pozabite občasno obnoviti pravilno uporabo rodilnika.

6) Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino.

7) Popačenke iz drugih jezikov sigurno ne pasejo v lepo slovenščino.

8) Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili.

9) Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se pišejo narazen ali na sprotno.

10) Če uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno.

11) In ne prepogosto začenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo.

12) Pri pisanju pišite tako, da bo to, kar pišete, zapisano za tiste, ki bodo to brali, tako, kot oni pričakujejo; naj jim ne bo nerazumljivo in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti želeli. Pišite jasno.

13) Pri pisanju ne uporabljajte vulgarnih izrazov, saj lahko vse zajebajo.

14) Starinske besede so bržčas zanimive in kakopak popestrijo besedilo, vendar v preveliki meri zbog njih besedilo ne zveni dobro nego malone nejasno.

15) Besedilo bo bolj razgibano, če v besedilu uporabljate sopomenke. Tako besedilo je tudi pestrejše.

16) Ne menjavajte časov po nepotrebnem, saj ste s tem, ko boste tako zapisali, naredili veliko slogovno napako.

17) Pridevnike stopnjujemo na dva načina; uporabimo bolj pravilnejšega.

18) Pomnite:za ločilom je vedno presledek,razen če je desnostično.

19) Pred oddajo tekst se enkrat prelgedamo , da izločimo tikparske napake.

20) Če boste uporabljali za prihodnjik pomožni glagol, bo bila vaša tovarišica iz prvega razreda zelo razočarana.

21) Ali res ne gre brez pretirane rabe vprašajev in klicajev!!!!!!!!!?!?!?!

22) Ogibajte se TZO, ker jih večina zavedenih v CRP ne pozna. OK?

23) Če ne veste, kako tvoriti mestnik, poglejte, kaj piše o njemu v pravopisu.

24) Pazite na uporabo povratno svojilnega zaimka v vaših pisnih izdelkih.

25) V prid dobremu stilu doma vedno držite SSKJ, da preverite, zakaj je temu tako.

26) Kar se tiče mašil, pravzaprav priporočamo, da se jih v bistvu izogibate.

27) Če ne želite biti nejasno razumljeni, boste obvezno mogli paziti na razlike med glagoloma hoteti in želeti, pa tudi med moči in morati.

skup spravili: Mojstrovi prevajalci
med avtorji sem tudi jaz

Vse na pol

Danes zjutraj sta bili na sporedu dve novici tragičnega značaja. Šel sem v službo in naletel na kolono ki se je formirala zaradi hude prometne nesreče na Ljubljanski obvoznici.

Očitno je bila nesreča res huda, ker so promet v celoti preusmerili z obvoznice. Na izvozu je stal velik oranžen tovornjak, zadaj led tabla, oznaka za nesrečo in utripajoče puščice za preusmeritev. Z roba cestišča je delavec vse skupaj opazoval bolj neprizadeto, po prazni obvoznici se je počasi vozil en avtomobil v nasprotni smeri.

Kolona vozil s primorskega konca ter dve koloni vozil s severnega so se združevale v eno in zavijale s ceste na deteljico. Dokaj urejeno in hitro, moram pohvaliti voznike.

Morda temu botruje dejstvo, da je bila večina tujcev, državljanov severne ali pa zahodne sosede.
Na dnu zavoja je v obratni smeri ravno tako stal oranžen tovornjak, z enakimi oznakami in utripajočimi opozorili ter enako zdolgočasenim delavcem.

Sam sem bil še vedno na jutranjem avtopilotu in sem se prestavil na srednji vozni pas, da bi skozi križišče zapeljal naravnost. In v tem trenutku, ravno ko se je cestnemu delavcu zazdelo da je to edinstvena priložnost za napredovanje oz. višanje veljave in je začel mahati z rokami da bi voznike spodbudil k premikanju naprej, me je presunilo! Super, prostora je bilo dovolj, dva vozna pasa popolnoma prazna, vendar... kaj hudiča delajo vsi ti tujci na levem voznem pasu in čakajo na zeleno luč za smer "Brezovica, stara cesta"??!?

Resda nekje na tabli nad semaforjem skromno piše "center", a to verjetno le domačinom nekaj pomeni. Dvojni ali trojni ring v tujini ni nič tako posebnega, nam se pa konnčno v celoti zgrajena obvoznica glavnega mesta zdi že precejšen dosežek.

Zakaj se našim cestnim delavcem in sorodnim/odgovornim organom ne zdi pomembno dejstvo, da enkrat ko človeka preusmeriš s ceste na kateri je bil in je načeloma vedel kam gre, njemu jasno ne poveš kam mora naprej, če si si ti zamislil pot? Do sedaj so se verjetno že vsi znašli in cilj ali vsaj pravo orientacijo proti njemu nekako osvojili, a vendar je vsak tak zastoj na daljši poti nepotreben in odvečen. In ko se spomnim, da sem v južnih krajih tudi sam podobno parkrat sredi noči vozil po temnih makadamih, ki jih ni bilo na zemljevidih, me kar malo stisne.

Malo bolj smešno mi je dejstvo da zaenkrat poznam dve vrsti GPS vodičev... takih ki začnejo glasno protestirati ko jih ne ubogamo in zahtevajo U-obrat ne glede na položaj in razmere, ter take ki tvojo neposlušnost kompenzirajo s polminutnim preračunavanjem poti ali pa ponovnim zahtevkom vnosa cilja. Sta mi pa občutek za smer ter stari dobri papirnati zemljevid še vedno bolj pri srcu.

Če bi danes zjutraj imel glasbo v avtomobilu bolj potihem, bi se verjetno naučil množice novih besed.

Zrnec, ne me zajebavat

Včeraj sem se počasi vozil okoli naše prestolnice (ker se hitro ni dalo) in poslušal radio Antena, na njem pa slišal intervju z Jurijem Zrnecom. Tipičen pofl intervju - kako se počuti pa če ima kaj treme pa kaj bo danes na tapeti pa tako. Brezveze. Pa še razvlečeno je bilo na več kot petnajst minut. Še dobro da je bila gužva na cesti, da sem lahko vse slišal.

Danes pa si prižgem Orion (Antena do nas ne seže) in - glej glej - slišim intervju z Zrnecom. OK, tip je trenutno popularen, danes so Viktorji, menda mu povsod težijo, revežu. Spraševalec je bil Orionov, vprašanja pa nekam sumljivo znana. Če ima kaj treme, pa kaj bo danes zvečer pokazal, pa tako. Šele po treh odgovorih sem skužil, da Jurij govori natanko tiste besede, ki sem jih včeraj slišal na Anteni!

Zdaj me pa zanima, kdo mene zajebava. Očitno objavljajo radijci isti posnetek Jurijevih odgovorov in popajo svoje voditelje zraven. Ne vem pa, kdo je kriv za to - radijci sami ali mojstri, ki skrbijo za Jurijev lik in podobo.

V obeh primerih imam pa samo en komentar - Svašta! (© Ibro Hadžipuzić)

Obožujem

- prevajalce, ki trdijo, da prevajajo tehniko, potem pa prevajajo:

• fork-lift truck kot tovornjak, namesto kot viličar, ali pa tovornjak z vilico, ker še niso slišali, da so vilice množinski samostalnik in da se polovici vilic pri viličarju reče rogelj vilic,
• LPG kot LPG ali kot LPG-bencin (halooo, a za utekočinjeni naftni plin (UNP) niso pa še nikoli slišali?) - briga me, če piše v angleščini LPG-fuel, misli, ko prevajaš,
• lever niti slučajno ne kot vzvod ali vsaj ročica, ampak kot ročka (130x) - za mleko, ka-li?,
• diesel kot diesel - a nimamo dizla? a je pretežko v slovar pogledat?
• sedimenter kot sedimenter - pri tem, da avtomobilska industrija v Sloveniji uporablja prav tako tujko, ampak separator,
• controls kot kontrole, namesto kot krmila,
• rpm kot rpm, pa se v slovenščini le uporablja vrt./min. (ali vrt./min ali vrtlj./min) - kot da bi imeli premalo svojih izbir, je treba puščati tujo? ali pa prevajalec samo ni vedel, kaj to pomeni?
• speed v pomenu prestava kot hitrost,
• valve kot zaklopka (srčna, kaj, v motorju), ko pa je še na risbici narisan ventil;

- prevajalce, ki uporabljajo:

• škoda, kjer bi moralo pisati poškodba (na kosu opreme),
• besedne zveze tipa "preverite za puščanje" namesto "preverite, ali pušča", ker v angleščini pač piše "check for",
• visoka hitrost in nizka hitrost namesto velika in majhna, ali, še bolje, namesto počasi, hitro,
• obrazila na -ec za naprave (čistilec),
• zagotovo sem še kaj pozabila;

- agencije, ki pošljejo 53-stranski .pdf in hočejo imeti zlektoriranega v enem dnevu, prej pa so uporabili enega od prevajalcev, ki počne vse zgoraj našteto in zapovrh še spušča črke iz besed in še marsikaj, pri tem da sicer imajo .rtf, ki sem ga za pokušino poslala s sledenjem sprememb in je bilo v njem vse rdeče, ampak, Please notice that I will need the PDF proofread, not a Word file.

Kako bi rekli Mariborčani? Ka si ti te nor, te? Za tole potrebujem cel teden. In če slučajno iz mojega tarnanja o časovnih potrebah za izpeljat to nalogo, ljuba moja agencija, tega nisi razumela, - TOLE TE BO STALO. In to sploh ne malo! Grrrr!

Marketspeak[1] - Samopostrežne blagajne

Vsake toliko naletim na oglas, ki je tako neumen, da ga moram nujno deliti z vami. [Pravzaprav je to zelo pogost pojav, a običajno samo vzdihnem "Eh, idioti" in grem dalje.] Včeraj se mi je to spet zgodilo...

Celostranski oglas me je vabil, da naj preizkusim samopostrežne blagajne. Pravzaprav je vabil lastnike trgovin, da naj uvedejo take blagajne, a to na prvi pogled ni bilo povsem očitno.

Vse lepo in prav - tako obliko oglasov čisto razumem - a način, na katerega so me (so jih) poskušali prepričati, je bil taaaaaaako mimo, da sem se kar zgrozil.

Samo poglej, kaj so po njihovem mnenju najpomembnejše prednosti, zaradi katerih bodo kupci navalili na samopostrežne blagajne.

• možnost izbire kupca, kako bo zaključil svoj nakup in kako bo plačal izbrano blago

Ja? A na običajni blagajni tega ne morem narediti? Da ne omenjamo dejstva, da so dvakrat napisali isto, ker jim je zmanjkalo idej. Ali pa morda ti vidiš razliko med 'zaključevanjem nakupa' in 'plačevanjem'?

• popoln pregled kupca nad procesom skeniranja in plačevanja, ki  daje občutek večje vključenosti v oba procesa, večjega zaupanja in hitrosti različnih nakupnih postopkov

Pazi, kupec ni bolj vključen v 'proces skeniranja in plačevanja', temveč ima samo tak občutek. V resnici je na samopostrežni način bolj vključen v 'proces skeniranja' - ampak samo zato, ker ima s tem več dela. Večje zaupanje? Samo, če si paranoik in misliš, da te hoče vsaka blagajničarka prinesti okoli. Hitrost nakupnih postokov? Skeniranje je zagotovo hitrejše, če delava dva - jaz zlagam na trak in iz njega, blagajničarka pa vleče artikle čez skener. Hitrost plačevanja pa tudi ni nič večja, če sam plačujem - POS je vedno enako počasen.

• zasebnost pri plačevanju - je pomembna za kupce predvsem pri kupovanju raznih izdelkov za osebno nego

Pa dobro, saj nisem v lekarni. Pa kaj potem, če blagajničarka vidi, kateri šampon kupim? Prav zanima jo. Tistega, ki stoji za mano, pa tudi.

• pregled kupcev nad natančnostjo podatkov na računu

Glej komentar dve točki višje. Ali imaš občutek, da te v trgovini hočejo ogoljufati? To bi bila presneto slaba poslovna poteza.

• krajše čakalne vrste: samopostrežne blagajne so vedno odprte, kar pomeni krajše čakalne vrste, poleg tega pa na prostoru od dveh do treh običajnih blagajn delujejo kar štiri samopostrežne blagajne

To je na prvi pogled videti smiselno - sploh drugi del o porabi prostora - a v prvem delu se skriva past. 'Samopostrežne blagajne so vedno odprte'? Zagotovo niso odprte takrat, ko je trgovina zaprta. Se pravi, da so odprte takrat, ko bi lahko bile odprte tudi druge blagajne, če bi blagajničarka sedela na svojem mestu. Se pravi da poskušajo povedati nekaj čisto drugega - s samopostrežnimi blagajnami imate lahko odprtih več blagajn brez potrebe po novih ljudeh. Ali pa celo - lahko boste imeli odprto enako število blagajn, a z manj ljudmi.

• možnost izbire jezika, ki je še posebej v večjih trgovskih centrih zelo dobrodošla

No, končno ena pametna. Ampak tudi na navadni blagajni se čisto znajdeš z mahanjem rok. Jaz sem v Franciji uspel plačati vse, kar sem hotel kupiti, pa nimam pojma o francoščini, oni pa ne o slovenščini ali angleščini.

• novo doživetje za kupce, ki so nagnjeni k novostim in moderni tehnologiji

Ja, kul, tehnogeeki bodo kar drli v vaše štacune. Prooooosim. Take neumnosti pišejo marketingarji, ko jim zmanjka idej.

• večja kakovost drugih storitev v trgovini zaradi prerazporeditve zaposlenih z blagajn na prodajni prostor in posledično večje zadovoljstvo kupcev zaradi večjega števila svetovalnega osebja pri nakupovanju

No, pa smo prišlo do bistva. Kupite samopostrežne blagajne, ker boste potem potrebovali manj ljudi. Odvečne se bo malo prerazporedilo, malo upokojilo in malo odpustilo, pa bo. 'Svetovalnega osebja' pa v samopostrežni štacuni res ne rabim.

Kaj pa imam v resnici od tega jaz, kupec? Mogoče manjše vrste - če bodo samopostrežne blagajne res postavljene kot dodatek obstoječim, ne pa za nadomestilo. Vsekakor pa bom na samopostrežni blagajni imel več dela, ne manj, zato bom vedno temeljito premislil, če bom zavil nanjo. Če bom imel poln voziček in bo na navadni blagajni le malenkost daljša vrsta, potem zagotovo ne bom stopil k samopostrežni.

Poleg tega - kdaj si že prišel skozi blagajno, ne da bi imel ti, ali kdo pred tabo v vrsti težave s katerim od artiklov? Včasih koda 'ne prime' in jo je treba natipkat, ali pa je nalepka napačna, ali pa sta na artiklu dve kodi in je treba najti pravo, ali pa skener 'prime' dvakrat ali pa je kdo pozabil stehtati solato ali ... Blagajničarke so izurjene za reševanje takih problemov, kupci pa ne. Se pravi da bo ena uboga miška skakala od avtomatske blagajne do druge in tipkala kode in reševala probleme - kadar jih bo kupec sploh opazil. Večinoma jih ne bo. Upam si trditi, da bo napak pri samopostrežnem kupovanju več in ne manj!

Da se razumemo - proti samopostrežnim blagajnam nimam nič. Samo ta izvedba je bedna. Ko bom lahko zapeljal voziček mimo blagajne in mi bo brezžični čitalec prebral vsebino celega vozička v eni sekundi in izstavil račun, bom tudi sam postal pristaš samopostrežnega plačevanja. Do takrat pa bom ostal pri klasičnem načinu.

Slovenski podnapisi na "tujih" televizijskih kanalih

Da bi napisala tale post, sem morala prespati noč, sicer bi bil čisto prepoln ogorčenja. Česa takega, kot sem videla včeraj popoldne na Discoveryju, namreč nisem videla še nikoli v življenju,  čeprav pravi slovon11, da se taki podnapisi pogosto pojavljajo na National Geographic TV, te pa ne gledam. Pa sem jih videla in aktivno gledala že veliko, saj sem tudi sama podnaslovila kar precej oddaj in filmov.

Bila je čisto zanimiva oddaja o vozilih na zračni blazini. Dokler nisem začela opažati, da me čisto vsak podnapis zmoti. No, recimo, da je bil vsak šesti ali sedmi pravilen. Če ni imel več kot 5 besed, od katerih ena nikakor ni smela biti "kot". Pred vsakim "kot" je namreč stala vejica. Ne glede na to, ali je bila tam potrebna ali ne. Čim je bil stavek daljši od 5 besed, je bil vrstni red napačen. Zelo zelo zelo neslovenski. Ne zaznamovan ali kaj podobnega, to je v literaturi dovoljeno, ne? V podnapisih za dokumentarno oddajo je zaznamovan vrstni red neobičajen. V tej so bili vrstni redi besed preprosto napačni. Angleški. Sproti si si lahko prevajal nazaj v angleščino (jaz je tokrat nisem poslušala, ker je sine poslušal pravljico in je bila televizija zelo potiho, da ga ni motila) in dobil zelo lepe angleške stavke. Skloni so bili uporabljeni, kot da zanje v slovenščini ne bi obstajala pravila. Kjer bi bili potrebni, rodilnikov ni bilo, kjer niso bili potrebni, so se pojavljali. Spoli so bili uporabljeni naključno. V istem stavku je bila ista stvar mimogrede moškega in ženskega spola. Še celo hči, ki hodi v četrti razred, se je na nekaterih mestih smejala. Sploh ker so se v šoli ravnokar učili o izpuščanju polglasniškega e-ja pred -r-jem, za kar ta prevajalka očitno še nikoli ni slišala ("meterski"). Vejice so bile na splošno nametane malo po angleški predlogi, malo povsod, na primer pred in med sestavljenimi vezniki in, kakor sem že rekla, obvezno pred "kot", pa če so jo glagolske oblike v stavku upravičevale ali ne. Za vsako številko v podnapisu je bila pika, najsi je tam imela kaj početi ali ne.

Za terminologijo ni prevajalka menda še nikoli slišala. Vseh napak si še zapomnila nisem, ampak videli smo "rokav" namesto "krila", ki ga ima vozilo na zračni blazini, "gube" namesto "prsti" in podobno. Uporabljala je besede iz hrvaščine/srbščine in očitno ni pomislila na to, da imamo tudi slovenske (armija za army = vojska). "Machine" je bilo prevajano kot "mašina" ne glede na to, ali bi lahko uporabila "stroj" ali "vozilo". Slišali smo tudi, da izvaja "hovercraft", ki ga je ves čas zapisovala tako, čeprav ljudje, ki se s tem v Sloveniji ukvarjajo, v slovenskem spletu že uporabljajo "lebdilnik", izvaja "polete" - hja, saj bi lahko rekli, da res leti na zračni blazini, če ne bi imeli slovenske besede "lebdi" in se z njim vseeno "vozimo" ali "prevažamo", ne pa "letimo. In še in še. Še dobro, da si nisem vsega zapomnila.

Pod podnapise je bilo podpisano podjetje 'Subtitling International UK London' in navedeno ime prevajalke, ki pa je milostno odšlo v pozabo. Ojoj. Ojoj. Ojoj.