Grožnjan

V nedeljo smo se odpeljali na Hrvaško, v Grožnjan. Malo zato, ker je bilo tako krasno sončno vreme, malo pa zato, ker se je končeval ex tempore in je bilo mesto polno slik. Odpravili smo se po najbližji poti – tako kot sta nam svetovala Google Maps in Muhasta Maja (naš GPS) …

Last Sunday we visited the Croatian city Grožnjan to see the conclusion of the all-summer ex tempore and to enjoy the warm sun. Note  to foreigners – don’t use the path shown below …

… in po daljšem vijuganju po sicer prav lepih primorskih hribih ostali pred maloobmejnim prehodom (tega pa vsa tehnologija ni znala napovedati) …

… as you will have to turn on the border crossing (below). Even we, Slovenians, have to get a special pass to use it. You should rather use the border crossing at Dragonja.

… kjer pa nam je prijazni policist napisal propustnice in nas spustil skozi. Menda je Grožnjan ravno še dovolj blizu, da do tja spustijo take padalce. (Pozor, morajo biti slovenski padalci, ne se odpravit na ta prehod s tujimi državljani v avtu.) Vseeno raje priporočamo pot čez Dragonjo – je sicer po kilometrih daljša, a hitrejša in manj vijugava. Kakorkoli že, po več kot dveh urah smo se znašli v Grožnjanu, oziroma 500 m prej, v vasi Stanica, kjer smo parkirali in se do cilja odpravili peš. V Grožnjanu pa vse polno slik, ljudi, hrane, tartufov, pa še plehmusko smo našli. Nažigali so vse živo, malček sem jih tudi posnel.

Anyway, after more than two hours of (pleasant) drive we stopped 500 m before Grožnjan, in the village Stanica (translation: station – quite an appropriate name as everybody was parked there). Grožnjan was beautiful – full of people, pictures and food. They even had a brass band playing a bit of everything.

Spodnja slika nama je bila najbolj všeč in bi jo z veseljem obesila v dnevno sobo, pa trenutno nimava ravno odveč skoraj 2000 evrov :(

We especially liked the picture below but sadly it was “slightly” out of our budget :(

Domov grede smo se ustavili v gostilni La Parenzana in si privoščili krompirjevo juho s tartufi, bučkino juho (brez tartufov), raviole s tartufi in biftek s tartufi. So bili pač ravno dnevi istrskih tartufov ;).

On the road back we stopped at La Parenzana, a nice restaurant where we ate “everything truffle” – from soup to meet and pasta. It is a season for Istrian truffels after all.