Ta september se poročajo naši člani orkestra. Dekleta se niso nič zmenila, a se jim je datumsko vseeno izšlo. Prva od prvih violin se je poročila v soboto. Na orkestralnih porokah igra orkester, če je to le mogoče in časovno itd. izvedljivo. Ker je M. zapovrh ena prvih članic orkestra in še dirigentova hči, pač nismo mogli manjkati.
|           Večino “programa” smo odigrali v cerkvi: Wagnerjevo poročno koračnico (pri tej je pel še zbor Mavrica, nevestina mama je namreč pevovodkinja zbora), Haendlovo Alelujo, Mozartov Ave Verum (tudi z zborom), Massenetovo Thais meditacijo (solo je igral nevestin oče in bilo je božansko), na koncu pa še Bachovo Air in Mendelssohnovo poročno koračnico.  |         |
| Na civilnem delu poroke v Bistri na prostem smo še enkrat zaigrali poročno koračnico, na koncu pa še What a wonderful world. K sreči so nas takole stlačili pod šotor, saj se je med trobentačevim solom tako neznansko ulilo, da bi s svojimi lesenimi škatlami zagotovo bežali … | |
| Ker pa je M. tudi prijateljica, ne le soorkestrašica, je dobila poročno darilo. Usklajeno s temo poroke, metulji in njuno pesmijo Metulj, barvno pa vsaj malo usklajeno z njuno bodočo kuhinjo (ki bo menda pretežno bela, ne zelena). Za veliko skupnih zajtrkov v postelji … Pladenj je naredil Slovon, pobarvala in opremila sem ga pa jaz. | 
Najs, res ... pladenj je nadvse kjut. Enkrat boš ti to meni v živo razložila, kako to narediš ... :) Ne, najbrž se tega ne bom lotila, ampak mi je pa zlo všeč.
OdgovoriIzbrišiMmmmmm, a lahko tukaj izjavim, da una violinistka v belem prou fajn izgleda?
Ma je črtasta bluza, nisem bla cela v belem. Je bila pa zato nevesta v ful lepi srebrni oblekici.
OdgovoriIzbriši