Na mizi v sredo (On my desk on Wednesday) 7

Ali veste, da je že junij? Fant, kako čas hitro teče, ko ni dolgčas. Jaz bi malo dolgčasa in malo bolj počasnega tempa. Pa nič ne kaže. Iz papirnih trakov nastajajo ljubke pisane knjigice/beležke, ki so lahko hkrati na primer knjižna kazala za delanje zapiskov iz knjige. Art journal se postopoma polni. Počaaaasi. Iz ostankov pisanih papirjev pa še ne vem, kaj bo. Morda bolj običajna knjižna kazala?

It’s June already and here are some things I’m working on.

Knjižna kazala in poliknjigica

Za sejem sem tudi  dopolnila svojo zbirko knjižnih kazal, saj so šla praktično vsa od hiše. Tokrat ni šlo niti eno. Nimam pojma, zakaj, dinamika trga mi je vse večja uganka. Nikoli ne bom dober poslovnež (je vzdihnila in se zakopala v strašansko dolg prevod, ki ji bo pobral še cel vikend). Tokrat so tudi na zlatih, bakrenih in bronastih osnovah. Bakrene in bronaste so mi itak še bolj všeč kot srebrne, z zlato sem imela pa skoraj malo težav – v bajti nisem našla niti končka zlate žice, tako dolgo že nisem nič iz zlate žice delala. Končno sem se spomnila, da sem jo pred dvema letoma po dolgih mukah končno uspela porabiti za zankice za obešat balončke na novoletno smrekico.

This is a new set of bookmarks. This time not only on silver, but also gold, bronze and copper findings. With polymer clay beads, of course.

Ker pa sem imela že sposojen Zutter, sem naredila še nekaj poliplatnic. V končni izdelek se je uspelo spremeniti samo eni, ampak kaj čmo, tako je življenje, drugi dve pridno čakata, da se spet spravim k delu.

And my 1st booklet with the front cover, made entirely out of polyclay. I made several covers, but only one is already part of a finished product, the rest will come to be … someday.

Umetniški sejem Park Tabor bil je (tko bolj srednje) živ

Sva se z Roberto primli (se reče pri nas, ko se moraš opogumiti in se k nečemu spraviti) in sva šli. Za sejemski začetnici (jaz sem imela 2 švohotni izkušnji, Roberta nobene) se mi zdi, da sva postavili skoraj profi stojnico. Profi bo, ko bova midve tudi profi sejmarki.

A friend and me gathered some courage and took our fashion jewelry to one of the smaller city fairs. It was a great day.

Prav fino sva se imeli. Na svojem dnevniku sem razstavila knjižna kazalca.

I presented my bookmarks on my finished leather-bound art journal.

Spet kazalce

Še eno kazalce je šlo naprej v obdarovalne namene, za arheologinjo. Še dobro, da sem imela že od pamtiveka v zalogi tele keramične perle. Še par kovinskih delcev z vzorcem, ki spominja na grškega in nekaj zelenih poldragih kamnov, ker je prejemnici všeč zelena …

Another bookmark went out of the door, as a gift for an archeologist.

Dve knjižni kazalci po naročilu

Eden je ribič, drugi se pa nekam proti mikrobiologiji obrača. Ok, ribič, za tega lahko ribice okačim, ampak mikrobiologija? Huh? No, pa je le uspelo. Ribič je dobil pravo ribiško muho, mikrobiolog je pa dobil malo fraktalov in glivnega micelija. Recimo.

I was told that one of the recipients is a fisherman and the other is probably going to study microbiology. So the fisherman got an artificial fly, that idea came quickly. But an aspiring microbiologist? That one was tough. A bit easier when I noticed that my last cane was a somewhat fractal snowflake. So I just added some strands to mime Fungal mycelia.

Več knjižnih kazalc

Nekaj jih še moram narediti, nekaj jih je že šlo … še vedno so mi všeč. Sploh na kakšni debeli knjigi.

I like them, specially on a nice big hardcover.

Pri Creatissimo se odvija igrica.

Knjižni kazalci

Nabavila sem par osnov za kazala. Najprej 2 v oranžnih. Fotka ni glih nek biser, ni svetlobe

I got some bookmark findings. First I made two orangey bookmarks. Sorry for the poor photo, the weather’s been dreary for the past days.