10 minut na dan - Art journal every day (7)

Ta teden sem veliko časa porabila za svoj Moleskine. Hm, mogoče se izogibam delu? Sem pa vsa v srčkih, rožcah in ptičkih … mislim, da res pogrešam pomlad. Snoči in predsnočnjim je pa spet eno detece nastalo, pa spet nisem čisto zadovoljna z njo. Mislim, da ji moram posvetliti obraz.

I was very good journaling-wise this week, I’ve done 6 pages! Was I avoiding work? Could be. I’m not really happy with the coloring of the face on the whimsy-girl on the last page, but …

Obesek na deklico

Moji prijateljici je bila strašansko všeč slikica z deklico, ki sem jo naredila med tečajem SuziBlu. Jaz sicer v marsikaterem pogledu nisem zadovoljna z njo, ločiti se pa od originala kljub temu ne morem. Zato sem nekaj časa razmišljala, kaj naj, nato pa sem se odločila, da bo to odlična priložnost, da eno od svojih deklic spravim na nakit. Najprej sem hotela delati transfer na fimo, ker pa sem bila ravno v Antusu, sem kupila srebrno osnovo. Prozorne smole nisem dobila, pa sem rekla, nič, bom pa z Liquitexovim pouring medijem, saj bo lepo. Sprintam. Prilepim. Zalijem. Počaaaasi se je nekaj dni sušilo. Lep robček, popolnoma prozorna masa, yay, uspelo. Nato je čakala, da se bo T. kaj pojavila mimo in lepega dne opazim – rjave pikice! Ena, dve, tri, naravnost čez obraz. Uh, mogoče bo pa šlo dol. Res, snamem, spotoma dobim perfekten transfer na posušeni medij, hja, mogoče je bil pa papir kriv, odpičim dol ostanek papirja, nalijem malo 3D medija, razmažem, vrnem v posteljico. Čez dva dni, groza, spet pikice! Presnet zlodej frdaman, mrbit je bil pa 3D medij kriv. Scukam spet vse ven, vse lepo očistim in spoliram s krpico za srebro, novo slikco, pouring medium spodaj, slikca, pouring medium. No, ko je začelo čez 3 dni rjavet, kot vidite na spodnji fotki, pa še sušilo se ni na sredini, sem pač obupala in se vrnila k prvotni zamisli transferja na fimo.

I wanted to make a pendant with my SuziBlu girlie for a friend that liked the original image very much. First 3 tries went south. What is that, anyway, rust?? On silver-plate?

Ampak meni mat videz tekočega fima ni nič kaj preveč všeč, veste? Zato sem poskusila en “transfer” narediti še s pouring mediumom, ampak čisto na tenko. Malo je manjkalo, da bi mi uspelo. Strgal se je, pa hitro se je sušilo in nisem mogla več premikat, tako da je končalo prilepljeno postrani in ga lahko vidite na levi. Na desni je tranfer na fimo. Za katerega je že kazalo, da je uspel, ampak ko sem dala še 1x pečt, da bi zadaj pripekla rinkico za obešanje, se je hudič rahlo uvil, zato sem položila gor obtežitev, dokler je bil še mehek in topel. Ti presnet zlodej frdaman, pa se je tranfer odlepil in nagubal.

The 4th and 5th tries will stay a memento of stupidity and stubbornness. On the left you can see a transfer on Liquitex’s pouring medium, I like the effect, but it came out too thin and I managed to tear it before positioning it correctly. On the right side a fimo-transfer that went south when I tried to bake on a piece for hanging it and it bent. I tried to flatten it out with a weight while still warm – and off the transfer peeled.

In sem začela še enkrat od začetka, podkrepljena s kupom izkušenj. Ker nisem hotela, da bi se spet kaj ukrivilo, sem naredila 2 plasti, med katerima se je pekla paličica. Da pa ne bi imela takega glomaznega bloka bele, sem za zadnjo stran naredila rdečeroza preliv. In končno je lahko v soboto obesek šel od hiše. T = hepi.

I succeeded with a fimo-transfer in my 6th try. When I finally knew what I was doing!

Moj prvi guest post (AJ 45)

Ko je Julie z Balzer’s designs pripravljala svoj teden tehnik in razmišljanj o ustvarjanju umetniških dnevnikov, sem rekla, “zakaj pa ne” in takoj, ko si je ogledala moje deklice v dnevniku, je rekla, naj naredim eno s postopkom. Malo sem oklevala, saj moje deklice načeloma niso tisto, kar najraje pokažem svetu, vedno imajo kakšne pomanjkljivosti … ampak, če sem že ponudila sodelovanje, ga nisem mogla odreči, ne? Pravzaprav sem zaradi prvega komentarja na njenem blogu kar vesela, da ga nisem odrekla, saj je vsaj eni osebi moja pot skozi grozljive poizkuse do bolj solidnih izdelkov vsaj malo pomagala. To pa tudi nekaj šteje, pri meni. Tu sta torej dva, hmmmm, z mano povezana posta: Art journaling with Kitty in Inspired by Kitty. Spodaj je pa končni izdelek.

When Julie from Balzer’s designs announced an Art Journaling week, I offered my modest help – if she was of the opinion that I can contribute in a small way. She asked for a doll art journal page. I was a bit baffled because I never thought that those can actually appeal to someone. So I choose to expose my early attempts and struggles that lead towards possibly respectable looking pages that I don’t need to be ashamed of anymore. If one person benefited from my attempts and took courage for exploring his/her boundaries, I’d be happy. So these are the links to the two “Kitty posts”: Art journaling with Kitty and Inspired by Kitty. I’ll just show the end product here ;)

AJ TS (35)

Še vedno nimam kaj veliko časa za packanje ali pa so stvari napol dokončane, tale se je pa le uspela narediti do konca. Ko sem hotela počivati, sem spet malo več brala. Z enimi obrazki se nekaj matram, pa ne padejo skupaj, kot bi morali. Kljub 100 idejam v glavi …

I can still barely scrap together some time when I’m not working or doing something real and the “me” time went towards some reading again, so … but I can show you another journal page in my tall&skinny journal.

AJ TS (34)

Moja skicirka se pridno polni z narisanimi punčkami in včasih kakšna sede na kaj drugega, kar počnem. Tole sem narisala, medtem ko sva zadnjič s Sončo gledali Sabrino. Novo, žal, ne stare, originalna mi je bolj všeč. V resnici je deklica manj bleda in ima nos, res.

Another journal spread, it seems that I’m unable to fill just one page at a time in my long&skinny journal – too narrow? Could be. I drew this petit doll while I was watching the remake of Sabrina (again). I do prefer the original, but I caught the remake on TV, so …

AJ TS (33)

Medtem ko sem naprej delala strani za taščin album (ki jih moram še pofotkati, preden ga danes oddam), sem morala tudi malo packati in risati in končno dokončati dvojno stran v visokem, ozkem dnevniku. Z obrazom še zdaleč nisem zadovoljna, še zdaleč ne. Več sem ga popravljala, slabši je bil. Bo naslednji boljši.

This is my spread in my tall & skinny journal. It’s not as full, but it’s full enough, I think, and I’m really not happy with the face … next time :)

Petit Doll (1)

Kako pogumno je videti tista enka zgoraj v oklepaju, ker mi je morda uspela ena, se mi zdi, da bi jih lahko sledilo še več, kaj? Morda, kdo bi vedel. Osnova je vezana plošča, uporabila pa sem … huh, le česa nisem? Ne vem še, ali je res končana, verjetno je. Jo bom še nekaj časa gledala in če bo hotela še kaj, bo povedala. Glede na to, koliko časa je trajalo, da sem jo sestavila … ampak, tako je, če si v službi doma in se ne ustaviš, ko prideš iz pisarne, potem si pa preutrujen, da bi razvlekel še kaj drugega kot tehnični svinčnik … Še dobro, da se tudi to prej ali slej neha in imaš malo časa zase.

How brave of me to number my first Petit Doll, isn’t it? Well, it’s a sign of hope. Not only that I’ll manage to learn how to do them, but that I’ll actually make more than this one. Who can tell?

Moja mala skrivnost

Saj se spomnite, da sem po sedmi imela še eno, ki sem jo celo uspela zamolčati? Zdaj je tukaj. Januarja sem se prijavila na Petit dolls začetniško delavnico SuziBlu. Novoletna darila, ki pridejo v kuvertah, so za moje pojme idealna za plačevanje delavnic. Vsaj lani se je obneslo, ko sem si za eno tako privoščila Julijin Layer Love. Že nekaj let mi gre namreč STRAŠANSKO na živce to, da ne znam narisati obraza, ki ne bi bil videti kot pošast. Saj ne, da bi mi bilo silno dosti do tega, da bi se naučila risati portrete, še zdaleč ne, ampak – en majčken ljubek obrazek? Aja, ne verjamete, da ne znam narisati obraza? Tole je v mojem malem moleskinu nastalo spomladi, ko sem sedela v kavarni v Gorici med pavzo. Mislim, osnova za tole, kar je še veliko slabše, kot da bi to res tam nastalo.

It’s been a month since I enroled in SuziBlu’s Petit dolls academy – about time, probably, since a month ago I wasn’t able to draw a face that wouldn’t look like a monster. This one is from June – just to prove that I really wasn’t able to do it.

Zdaj obsesivno polnim en blokec kar tako. Od 30 risb je nekaj takih, da se jih morda sme malo pokazat. Poleg tega “ugotavljam”, da je svinčnik težko skenirat in težko fotkat. Z rokami imam strašne težave, o dlaneh ne bi. Učim se punčke oblačiti in jih opremljati z dodatki. Izmišljam si nore teme zanje. In se zabavam.

So now I’m sketching, sketching, as Suzi says, in my pooh-sketchbook, getting comfortable when I draw dolls, surprised every time (one in third?) when I actually succeed. I still have many many problems with arms and hands, with accessorizing, with themes. But I’m having a lot of fun!

   

Učim se senčenja obrazov z barvicami ter kam postaviti nos in usta (ja, prenizko, vem).

Learning how to shade with pencils, where to put noses and lips.

In kako samo s svinčnikom.

And in grayscale (that’s Lori’s fault!).

Hmmm, glede na to, da ne uspem v enem tednu predelati naslednje lekcije, ali bi imela čas še, da si omislim novi tečaj o barvah, ki ga je Julie pripravila skupaj s Chris Cozen?

Since I’m barely coping with one class at the moment, what are the chances that I’d complete the Color: Beyond the Basics class with Julie and Chris Cosen? As slim as winning it for free? Let’s see!