Kuhajmo z Vodnikom – gran finale

Poleti čas teče mičkeno počasneje kakor sicer, tako da lahko šele zdaj objavim, da sem dobila nagrado na natečaju ‘Kuhajmo z Vodnikom’ za izvedbo Maslenih jajc v organizaciji Maje, Tomaža in Darje (zanje vem, če je sodeloval še kdo drug, se opravičujem, ker ga nisem navedla). Dobila sem nagrado: majčko, kuhalnico, na katero je (domnevam) Maja vžgala ime recepta in zelo prijazno razglednico od Tomaža. Hvala

Kuhajmo z Vodnikom

Maja me je povabila, naj sodelujem v izzivu Kuhajmo z Vodnikom, se pravi po starih starih kuharskih bukvah iz leta 1799, v katerih je že jezik svojevrstna naloga. Najprej sem si rekla, da tako ali tako ne bo časa, potem sem si rekla, da bom imela težave, ker smo v tej hiši zaradi alergij in podobnih občutljivosti že trije na paleoprehrani, pa sem vseeno hodila malo brat recepte. In sem prišla do št. 52:

This is an experiment – cooking after a cooking book from 1799 in old Slovenian. If anybody cares for the recipe, let me know, I will not translate it otherwise.

Maslene jajca

Naj vam olajšam branje: 52. Maſléne jajza. Dvanajſt jajz v' terdo ſkuhaj, olupi, na obeh konzih enmalo bęlàk perreshi, na ritki odręshi bęlak tolikaj, de boſh rumenak ven vsęti mogel; isdolbi ven rumenake, bęlak pa naj zęl inu votel oſtane. Potle deni rumenake, perręske od belakov, ſrędizo od shęmle v' mlęki namozheno, inu oshęto, eno unzho rakoviga putra, tri zęle jajza, drobno sręsane rakove vrato/ ve v' moshnar; ſtolzi vſe v' moshnarji, oſoli, inu smęſhaj s' ſhęſt shlizami kiſle ſmętane. Pomashi eno zinaſto ſklędo s' ſmetano inu rakovim putram; po tim raslęzi po ſklędi to męſhanje. Deni gori namaſhene jaizhne belake, katiri ſo maſheni s' enim maſhenjam kakor ga bom potle popiſal, belake ſpęt samaſhi s' poprejſhnim męſhanjam, na verhi polí s' kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe tako nareja: dinſtaj sręsane kukmake, ali druge gobe v' rakovim putri s' peterſhilam, perdeni drobno sręsane rakove vratove, enmalo v' ſlani vodi kuhane od koſti sbranc ribe, oſoli, naſtergaj enmalo muſkatoręha notri; s' tim namaſhi votle bęlake. No, pa sem si rekla, to bi pa znalo biti za nas, če namočeno žemljo nadomestim npr. z namočenimi mletimi mandlji. Količine (razen jajc) niso navedene. Časi niso navedeni. Temperature niso navedene. Postopek je polovičen Sledil je kup improvizacije z nekaj bentenja. Pa sem začela s kuhanjem jajc na trdo (in pozabila nanje med delom, ampak se je izkazalo, da sem jih kvečjemu premalo časa kuhala kot preveč, ker se niso hotela lupiti, je pa res tudi to, da so bila sveža naravnost s tržnice). Slovon mi je prinesel račje repke in cele rakce. Repke sem podušila, cele sem skuhala v slani vodi in jih olupila. Na neki določeni točki, ko mi je bilo že vse odveč, je bila kuhinja taka, kot da bi bomba treščila vanjo. Prinesel je tudi šampinjone, da so bili za dodatek fili.

Zadaj se na račjih trupelcih brez repkov dela “rakov putr” – maslu dodajam vonj in okus po rakih. To se je izkazalo za prilično nepotrebno, čeprav lupin nisem strla v možnarju. Po rakih je namreč vonjala cela hiša. Kot vidite, nisem dobila lepih izdolbenih v trdo kuhanih jajčnih beljakov, zato se tudi nisem močno trudila s sekljanjem repkov, losoovega fileta in podušenih šampinjonov. Izkazalo se je, da se mi tudi z dolbenjem trdo kuhanih jajc ne bi bilo treba. Na koncu je bilo namreč videti tole:

Tisto belo na vrhu je ostanek rakovega masla, razmešanega s kislo smetano. S tem sem tudi pomazala stene, preden sem vlila maso iz v multipraktiku zmiksanih trdo kuhanih rumenjakov, surovih jajc, dušenih repkov, kuhanih repkov in dela lososa. Ostalo je grobo seseklajno glumilo srednjo plast. Pekla sem pokrito približno eno uro pri 1800 C, potem pa še kakšne četrt ure odkrito, da se je na vrhu malo zapeklo. Ker sem zadevo obrnila na krožnik, tega sploh ni videti, tako da – tudi če ne bi. Ampak malo zapečena smetana je načeloma dobra. Zvrnila sem na krožnik, ki sem ga podedovala po pokojni prateti Lojzki, ki sicer ni živela v 18., ampak v 20. stoletju, ampak to je bila najstarejša zadeva, kar sem jih našla doma, pa še slučajno je bil prave oblike,

Če bi pustila malo dlje v pekaču, mi tisti zadnji del verjetno ne bi razpadel. Se je v hladilniku pozneje vse sprijelo. Kot sem rekla, jajc pojemo sicer v tej bajti približno 30 na teden, ampak za tehle 13 v eni jedi bomo kljub temu potrebovali vsaj tri dni.

Sklep: tole je dovolj dobro, da se bo na način zaposlene gospodinje morda kdaj ponovilo. Zato se kljub vmesnemu bentenju Maji zahvaljujem za povabilo k sodelovanju. Maslena jajca po Vodnikovo, ampak na način zaposlene gospodinje za eno štiričlansko družino, ki tega noče jesti tri dni: 3 jajca skuhaj na trdo in jih razreži na ploščice ali pošlji 2x skozi rezalnik za jajca, na maslu popraži manjši paket odmrznjenih račjih repkov, kozic ali česarkoli podobnega, ki jim dodaš ene 6 sesekljanih klobukov šampinjonov in malo peteršilja, po želji pa tudi kakšen ostanek ribjega fileja. Stepi 2 jajci in vmešaj pol kisle smetane. V tole maso stresi vse suhe sestavine, če se ti zdi zelo zelo redko, vmešaj malo drobtin ali mletih mandljev, vlij v primerno posodo in peci pri 1800 C, dokler ne pride zobotrebec ven približno suh.

Kaloričen posladek za hladne dni

Včeraj je prišla tavelka mimo prav v tistem trenutku, ko sem via Ankin blog brala originalni recept za cimetov kruh. Pravi, čuj, kaj to je tako kot tvoje cimetove rolce? Jaz jih že par dni sanjam, ker je zunaj tak mraz in zoprno vreme. Sem ji razložila, da je enako, samo še bolj preprosto za spečt. In ga je spekla. Z zelo malo moje pomoči. Božansko, je že izginil.

I was just reading the recipe for the cinnamon bread that I found via Anke’s blog yesterday when my teen passed by me and saw it on my monitor. Mmm, looks yummy, she said, is this like your cinnamon rolls? I've been craving your cinnamon rolls since it got cold outside. I told her, that yes, it's much like it only easier to make. So she made it. With just a tiny bit of my help. Heavenly, there’s not a crumb left.

Z vrta – zelenjava

Ne samo, da sva pridno pobirala – še nikoli nismo imeli toliko stročjega fižola in šalotke. Bučke … o bučkah ni, da bi govoril, tri večje smo takoj v soboto predelali v z zelenjavo in malo riža polnjene čolničke. Te moram pa danes porabit, glede na ves dež so na vrtu že nove tri, ali pa bodo najpozneje jutri. Presežek stročjega fižola sva vložila po receptu za bučke. Poznate? Za vsak slučaj: 1 kg očiščenih in na koščke narezanih bučk (0,5-1 cm) ali fižoletov (3 cm) 3 narezane čebule ali šalotke 3 stroke česna (za fižolete več česna in nič čebule) vejico rožmarina 8 vejic bazilike (oz. po okusu) (za fižolete peteršilj po okusu) 3 kavne žličke sladkorja 3 kavne žličke soli (ali malo več, po okusu) 2,5 dl olja (jaz dam najraje kar olivno, ampak kakšno poceni) 2,4 dl navadnega 4% kisa (oz. razredčenega kisa za vlaganje) Vse skupaj streseš v kozico in zavreš. Kuhaš približno 5 minut, če so bučke trše, par minut več. Še vrelo nadevaš v vroče kozarce in nepredušno zapreš. Pustiš stati kakšen mesec ali mesec in pol, če le uspeš. Šalotka se suši v senci in jo bom spletla v kito, ki jo bom obesila v shrambo.

We also harvested a bunch of veggies: running beans, zucchini, tomatoes, peppers, scallion … and basil and parsley to go with them, of course.

Ko miši ni doma, mačka pleševa

Male miške so včasih še bolj izbirčne, čeprav je že veliko, veliko boljše, ampak ko jih ni doma, poskušamo razne zadeve. Še posebej, če se nam ne da kaj dosti kuhat. Tako sem danes za kosilo naredila juhico iz pecljev od šampinjonov, ostankov blitve od včeraj, ostanka riža od predvčerajšnjim in za “glavno” sestavino sem požela malo prezrelo rukolo. Verjamem, da se sliši obupno, ampak častna, da sploh ni bilo slabo, ko je bilo začinjeno. Ampak. Ker se mi je nekako zdelo, da od tega za kosilo pač ne bova sita, sem naredila še totalno eksperimentalno sladico. V par minutkah. Zmiksala jajce s sezamovim mlekom (ni preveč dobro za pit, poskusno vzela), 3 žlice čičerikine moke in 3 žlice polnozrnate moke, par žlic sladkorja (2-3?), prahec pecilnega (lahko bi bilo brez, ker se ga je čutilo). Maso sem nalila v male silikonske modelčke za tortice, čez sem naložila narezano hruško in vse skupaj fliknila v mikrovalovko za 6 minut. Poskus je popolnoma uspel. Okus testa je bil nekaj med palačinkami in mafini.

I made experimental microwaved cupcakes for dessert today. 1 egg sesame milk (I’m more and more lactose intolerant, you can use regular milk) 3 table spoons whole wheat flour 3 table spoons chickpea flour 2-3 table spoons brown sugar Mix well, pour into silicone molds, add a good measure of chopped fruit (pears in my case), microwave 6 molds for 6 minutes. You’ll have to guess for other quantities, I’m afraid. The experiment result was really yummy and a great addition to a no-calories summer minestrone.

Kreh kreh

Ko Slovon dovolj dolgo kašlja, se pusti prepričati v kakšno staro in preizkušeno zdravilo – šumadijski čaj.

These days I feel like I’m living with an old smoker with tuberculosis and when Slovon coughs, I get really really scared. Today he finally agreed to an old and proven remedy: šumadijski [schu-mud-e:j-ski] tea.

Recept tako poznate, ne

Yes, that’s right, that’s a flame in a cup that you’re looking at. With a fork sticking in the flame. Recipe: pour 30 ml dark rum (for flavor), 30 ml white rum, 30 ml schnapps, 30 ml some other hard liquor that you fancy, the stronger the better, top with white vine to the brim (again, for flavor), light up. If it doesn’t light right away, lift some in a spoon, holding it over the cup, and light the quantity in the spoon. Take a couple of forks that you’re not attached to, and 12-17 cubes of sugar. White works best, because it melts in the flame, the dark cubes carbonize too quickly (as proven tonight, but I didn’t have any white ones). Holding one cube at a time in the flame, on the fork, in the dark for some creative effect, leave them to melt and allow for the better part of the alcohol to burn out. When the flame dies out, mix and drink. Go to bed.

Današnje kosilo

Pred par dnevi smo na BoingBoingu in potem še kje videli strašne lovkaste pošasti. Ko sta jih videla naša dva, sta rekla, to bomo pa naredili. In sta res skoraj vse sama naredila, midva sva samo kot dva pomočnika skakala okoli njiju, ker če nisva, je bilo ves čas slišati “mamiiiiii, očiiiiiii”. Popraženo mleto meso s šalšo, skuhan nakockan krompir in cvetača, pokrito s picatestom, poper ali kapre za oči, flik v pečico, dokler ni kruh pečen. Zdaj gremo pa jest.

When we showed the tentacle pot pie to our children, we were doomed and bound to eat them as well. Truth be told, they did most of the work, including peeling and dicing the potatoes, cooking the ground meat (no salt, who thought about salt?), mixing the dough until it became too hard etc.

Dalo se mi je kuhat

Zjutraj sem na Craftu videla povezavo na ta recept na Cooking with my child in sem rekla, da to bi pa lahko danes za kosilo. Zdaj ne prevajam več čiiisto cele dneve (samo po pol dneva ;) Nisem imela brokolija, zato sem naredila s kitajskim zeljem. Dodala sem še malo drobnjaka in peteršilja. Ker nisem imela mozzarelle, da bi jo naribala, sem v jajce stepla dve žlici Tamarja (ali kako se mu že dandanes reče). Ker sem delala samo za naju, nisem naredila v majhne skodelice, toliko se mi pa spet ni dalo.

I saw this recipe Cooking with my child today and it looked like a perfect lunch. Fast and yummy. It was :D But it took a loooooong time to bake because I didn’t make single portions.

  

Kuhinjska improvizacija

Med tednom redko kuhava, ker sva sama in je vprašanje, ali se komu od obeh ljubi. Zdaj, ko je topleje, še največkrat Slovon zunaj na žar kakšno zelenjavo vrže. Včeraj pa je s tržnice prinesel take majcene lisičke. Nameravala sem jih ocvreti z jajci, tačas, ko so se z malo peteršilja dušile v belem vinu, pa sem se spomnila nečesa drugega – mini palačinkic, skoraj omletk, narejenih z minimalno količino moke. Žlica do dve na tri jajca. Še skleda zelene solate in kozarec vina in … mljac z niti 400 kcal z vinom vred.

Mini crêpes, filled with chantarelles, sauted in white wine. Served with a giant bowl of mixed lettuce and a glass of wine.

Swap recept

Moji swapiki sta recept dobili, zato ga lahko objavim. Tokrat sem uporabila nekaj Julijinih tehnik za lepšanje papirja, tako da so vsi koščki poslikani. Ker je ta visokotehnološka familija ta hip nekoliko švoh z barvnimi kartušami, sem z distresom senčila tudi fotografijo – če so se pa pudingi nekoliko rozasto natisnili, no, kaj čem. Bomo nabavili nove kartuše. Fotografije sem tiskala na foto papir. Na večini mojih swap receptov so prave fotografije domačega izdelka. Žal ne na vseh.

I participated in another collaged recipe swap. A tiny one, I had to make only 3 copies including mine. I choose the topic and it probably wasn’t an interesting one – side dishes. I made Yorkshire puddings. I used Julie’s techniques for making pretty papers, that’s why on the photo the paper is a bit bended – I did iron the cardboard after painting it, but it didn’t work much. They will flatten over time in good company of other scrap-recipes.

Valentinov swap recept

Vsake toliko se je treba iti kakšen swap, zato da narediš kakšno serijo in da se zdebeli mapa z zbirko. Najbolj uporabljane kuharske knjige v naši hiši so Kalinškove Slovenska kuharica, Stelviove La cucina triestina in – Coprniške kuharske bukve s kolažnimi recepti. Ker niso samo lepi, ampak tudi dobri. Moj je tokrat malo drugačen, kombinacija barv je zame nenavadna in verjetno bi morala barve nekako povezati, ampak nisem čisto znala. Osnova so popečeni kruhki, takole na križce, da so vzorčki na izsekanih krogcih iz toasta. Da se lepše postreže.

I did a recipe for a scrap-recipes swap again. I choose canapés as a Valentine’s day treat for two. Served with champagne.

Tradicionalno novoletno pecivo – pri Slovonih

Mislim, da bo tretje leto, kar za novo leto narediva škotski viskijev kolač – in če se nekaj dobrega zgodi trikrat zapored, to zagotovo lahko proglasiš za tradicijo, ne? No, midva za potice nisva zelo, poleg tega moj oče peče zelo dobre potice in vsega dobrega je včasih preveč, zato pa narediva enega takega, 3x pijanega:

Izjemno je uspel, zato vam zaupam še recept, v kolažni obliki, kot sem ga nekoč naredila za en perfekten novoletni swap:

Aja, tisto desno zgoraj? Tisto je pa eno najbolj posrečenih daril letos in ne, nisem ga jaz naredila, sem bila samo zraven, in ne, nisem ga jaz dobila. Špasno, kaj? Poservetkana laboratorijska bučka s kvačkanim šalom s cofki, zamašek pa ima kvačkano čepico. Notri je en čisto perfekten teranov likerček, ki smo ga med prelivanjem izdatno poskušali.

Swap receptov

Včasih smo se swape kolažnih receptov šle skoraj vsak mesec, potem pa smo se malo naveličale delanja velikih serij. In malo iztrošile zanimive recepte? Ne vem. Vsekakor sem bila tokrat prav vesela nove pobude za izmenjavo, izkazalo pa se je, da sem vesela tudi tega, da je bilo treba narediti “samo” štiri izvode. Tri za swapike in enega zame. Moja knjiga čudovito izdelanih ročnih receptov je strašansko debela in jo Sonča zelo veliko uporablja, jaz pa tudi ne zaostajam dosti.

Tokrat sem menda prvič naredila kolažni recept brez dejanske fotografije izdelka ali vsaj brez razvijanja fotografij pri fotografu.

This is a scrap-recipe I did for a swap that was mailed to the recipients and I can now publish it because they all received it. I wanted to get away from my usual photo oriented scraps and I wanted it to be different, so it’s monochrome and on corrugated cardboard. Thank heavens for distress inkpads and for background stamps :) Luckily this time I only had to do 4 copies.
Willow with cookies was the perfect stamp for it – it’s a cookie recipe after all!

Recipe:

100 grams of raisins
100 grams of grated dark chocolate
150 grams of butter
100 grams of powdered sugar
250 grams of flour
2 eggs
4 table spoons of orange juice
2 table spoons of bitter cocoa
1 teaspoon of vanilla sugar
1 teaspoon of baking powder
1/2 teaspoon of ground nutmeg
zest of 1 lemon and of 1 orange
1 pinch of salt

Wash the raisins and mix them with orange juice.
Combine flour with spices, baking powder, cocoa, chocolate and zest.
Beat butter with sugar, vanilla, salt and eggs.
Combine all together.
Form dough in small balls, bake for 15-20 minutes at 390F.

When baked, you can dip them in glaze (100 gr chocolate + 100 ml water melted in bagno maria).

Scrumptious!! Chris, let me know if you try them ;)