Škatla za nakit

Končno sem spet malo mizaril … Škatle za nakit za K., tako da lahko gre sama na sejem in ni treba meni nosit robe :) Idejni projekt je njen, implementacijski detajli pa moji.

Stranice so iz smreke, pokrov iz topolove vezanke, dno pladnjev pa črn forex, oblečen v blago. Ob strani so sponke za kovčke, kolesca iz trde gume, da se jih da voziti po parketu, ročaj pa sem sčaral iz dveh aluminijevih palic in ročaja za predal.

Vogale je treba še malo “popravit” (pobarvat), pa izmislit si moram nekakšen sistem zložljivih podstavkov, da se bo dalo na sejmu eno stranico dvignit za deset centimetrov.

Police za kavne skodelice

Te police so se dolgo rojevale, potem me je pa žena nagnala k delu in sem jih spravil skupaj v štirih dneh med počitnicami/prazniki. Začel sem z debli – dvema kosoma hruške in dvema slive. (Slika je simbolična – posnel sem jo, ko so police že visele na zidu. Kup, iz katerega sem pobral les, je pa pravi.)

These shelves spent a long time in the “idea” phase. I finally built them over the last week when the kids had school vacations. I’ve started with pieces of tree trunks that we felled many years ago.

Potem sem pa žagal in oblal in brusil in dobil nekaj malega desk. Lep les. Poln napak, a (ravno zato) lep. Na spodnji sliki (levo hruška, desno sliva) so deske že naoljene.

After quite some time sawing, planing, sanding and oiling I got a few planks of pear and plum wood (pear on the left, plum on the right).

 

Potem sem še malo vrtal in lepil in še enkrat vrtal (v zid).

And then we put them on the wall …

Fotografija skodelice kave je bila že prej na zidu in so se ji police samo prilagodile. K je nanje razpostavila vse šalčke za kavo, kar jih imava, in male kozarčke za šnops, ki se jih je z leti kar nekaj nabralo. Pa moja dva priljubljena kozarčka za viski (levo zgoraj).

… and K filled them with all the coffee cups we have. (Coffee as in espresso, not the muddy American stuff .) The photo (also made by me) was hanging there before so the shelves had to adapt to it.

Lepe so. Najbolj pa mi je všeč, da je vsak kos lesa nekaj posebnega.

I really like the result, especially the fact that each piece of wood is completely unique.

  

Še en delček novoletnih daril

Nič kaj mi ne gre tole izpolnjevanje edine novoletne zaobljube <vzdih>. Naj vam pokažem še kuhalnice, ki so delale družbo ostalim darilom v zabojčku.

One part of the gift was a wooden spoon, embellished with acrylics. This is the whole bunch. I’m thinking about doing this to all the wooden spoons in our kitchen :)

Novoletno mizarjenje [2]

Še eno leseno darilo sem naredil lani, a to sem začel »iz nule«, torej iz neobdelanih vej.

The main wooden gifts started their life as a heap of branches.

Po (kar nekaj) grobega oblanja sem dobil devet kosov. Z leve na desno: 2x akacija, 2x sliva, češnja, 2x oljka, 2x trta. Oljka je prišla od tasta, trto sta prinesla prijatelja, ostalo pa so kosi domačih dreves.

After some planing I had nine planks. From left to right: 2x acacia, 2x prune, cherry, 2x olive, 2x grapevine.

Po še več oblanja in nekaj žaganja sem imel končno na voljo nekaj polizdelkov (več, kot se jih vidi na spodnjih slikah).

More planing and sawing … and I got half-made pieces.

Akacija se mi je zdela malo brez karakterja (levo), pa sem jo obžgal s plinskim gorilnikom (desno).

Acacia was a bit bland (left), so I burned it with a gas burner (right).

Potem sem še malo vrtal in žagal … in končno pridelal 11 svečnikov.

Some drilling and sawing later and I got 11 candleholders.

Še naoljil sem jih. Malo zato, da zaščitim les, malo pa zato, da so lepši :)

At the end I applied oil finish to protect the wood and to bring the texture out.

Vsak svečnik je dobil zraven še zrcalce in dva okraska za na smrečico, tako da se ga da uporabiti na štiri načine.

Each candleholder came with a small mirror and two decorations so it can be used in four different ways.

Ideja letos ni moja, ukradel sem jo pri Studio Thier&vanDaalen.

To give the credit where it is due – I more or less stole the ide at Studio Thier&vanDaalen.

Novoletno mizarjenje [1]

Za novo leto prijateljem in sorodnikom vedno podariva nekaj doma izdelanih stvari. In ker je treba darilca v nekaj zložiti, sem letos v ta namen naredil zabojčke.	We have a tradition of hand-crafting small New year gifts for friends and relatives. We also need some container to put them in and for this purpose I built some small crates.
Začel sem kar s smrekovimi letvami iz trgovine, potem pa meril, žagal in zbijal (kar s pištolo).	I’ve started with some nice laths from the local DIY shop.

Nastalo je osem zabojčkov, ki sem jih še prebarval z lazuro v barvi oreha.

At the end I had eight crates which I painted in walnut.

Ostanek daril pa v naslednji objavi …

More gifts will follow in the next post …

Okvirja

V petek so bile tri letve neznanega izvora (beri: nimam pojma, kdaj in zakaj sem jih kupil/dobil) in ene deska iz debla stare slive, ki je včasih rasla na našem vrtu.

A small project for this weekend (actually, for Friday and Saturday afternoon) – I started with four pieces of wood …

V soboto sta iz njih nastala dva okvirja. Manjši je šel danes od doma za darilo, veliki pa bo nekoč visel na zidu v spalnici.

… and turned them into two frames. The small one is a picture frame and left the house today as a gift and the larger is an unfinished project which will some day hang in our bedroom. (I’ll make sure to publish final result here.)

Ročaj za mali okvir je prišel iz K-jine škatle s posebnimi kosi.

The small frame hangs on a drawer frame which I took from K’s “special” box.

Za površinsko obdelavo sem uporabil šelakovo polituro, ki sem jo pred leti dobil za darilo, pa ni nikoli prišla na vrsto.

It is finished with shellac.

Deska je bila vsa ukrivljena, zato se nisem pretirano ubadal z ravnimi robovi in ujemanjem kotov, temveč sem na koncu z brušenjem zgoljufal lep, »naplavinast« videz.

The board that was used for the small frame was all uneven and twisted so I had to “fix” some problems at corners with sanding.

Rezkanje utorov v velikem okvirju je bilo ekstra zoprno. Še bo treba vaditi … Ampak s temle kotom sem že skoraj zadovoljen.

The big frame was easy to put together but I had quite some work with precise routing. It’s not perfect yet, but I’m getting there.

Udarniška sobota

Lesenim stopnicam, ki sem jih leta 2006 postavil pod kuhinjsko okno, da smo lahko v treh korakih na vrtu, …

Eight years ago I have built wooden stairs leading from kitchen window to the garden.

… se je že zelo poznal zob časa. Pa sem danes naredil nove.

After eight years they were not really in the “perfect” ;) state anymore so today I built new ones.

Material sem nabral po kleti. Hrastov ploh (sploh se ne spomnim več, zakaj sem ga pred leti kupil) bo za stopnice, iz ostalega (letev, ki je ostala od montiranja banje, topolov ploh, ki je ostal od drugega projekta, in smrekova lepljenka, ki sem jo pred časom pripravil za neko čisto drugo zadevo, pa potem nikoli uporabil), pa bo nosilna konstrukcija.

Ploh sem moral obžagati, ker je preširok za moj skobeljnik. Ker ročnega cirkularja trenutno ni doma, sem se pomatral z namiznim.

Ploh sem pooblal …

… in razžagal na tri primerno velike dele. Na spodnji sliki še niso dokončno obdelani na pravo obliko.

Ker so stopnice zelo strme, so narejene po račje, zato sem poiskal svojo priljubljeno šablono (uporabil sem jo že za prve stopnice.)

Obžagano z vbodno žago. (Matr je hrast trd!)

Pobrušeno s tračnim brusilnikom.

Ker ne maram ostrih robov, sem na zgornji strani naredil okroglino z nadrezkarjem in pobrusil na roke.

Vse tri stopnice.

Potem sem se lotil nosilne konstrukcije. Topol sem prežagal po dolgem in dobil dva navpična nosilca.

Še malo žaganja in sem imel (skoraj) vse sestavne dele. (Kasneje sem dodal še eno tako letev, kot je na spodnji sliki v sredini).

Še nosilci za stopnice (za zgornjo sem kasneje odžagal še eno diagonalno podporo, ki je ni na teh slikah).

Vrtamo, vijačimo …

Pripravljena nosilna konstrukcija.

Stopnice na svojem mestu. Spodnjo prečno letev sem privil v tla, da se ne morejo premakniti, pa na obeh straneh zgoraj so privite v zid. Uporabil sem kar nosilce prejšnjih stopnic.

Potem sem jih še polakiral, da bodo dalj zdržale.

Še pogled od zgoraj. Seveda je začelo deževati, tako da bo treba ponoviti vajo – pobrusiti in še enkrat polakirati – ko bo boljše vreme.

Čas izdelave: 6 ur.