Špalir za hruške [5]

Še pomnite, tovariši? Pred več kot enim letom (ojoj) sem se lotil delat špalir za hruške.

More than a year ago I started working on a pear cordon.

 

Vse sestavne dele sem končal, zmontirat pa ga spomladi nisem uspel in sem ga pustil za današnje leto. Tudi letos sem se ga v bistvu lotil pozno, a v petek mi je le uspelo potegnit še zadnje žice, privezat veje in obrezat hruške.

I put all the parts together but never came around to mounting them on the wall. The task was completed only on the last Friday when I connected the last wire and shaped the pear trees.

Ker sem lani hruške pustil malo preveč podivjat, sem jih letos kar močno obrezal, zato lahko kakšen sadež od njih pričakujem šele naslednje leto. Če bo slučajno kakšna hruškica zrasla že letos, pa toliko bolje!

I had to cut the trees rather drastically so maybe we won’t get any pears this year. Doesn’t matter, the next year those trees will look great.

Špalir za hruške [4]

Pobarvano!

En dan se bo sušilo, potem bo pa menda že dež :(

Montiram torej ko se vrne sonce …

Špalir za hruške [3]

Dokončal pokrovčke. Matr, kolk mam problemov s švasanjem. Še bo treba vadit …

Saj takole na sliki je kar dobro videt, od blizu pogledano je pa malo bolj tako-tako. Pa tale je najlepši od vseh štirih.

Potem sem navrtal stebre. Naredil luknje za pritrditev nosilcev in luknje za žice. Pa odločil sem se, da bo imel krajši steber samo dva para nosilcev. Rabi kdo dva kosa zakrivljenega železa?

Takole je videti krajši steber na tleh delavnice.

 

Jutri jih bom probal postavit ob zid, da vidim kako se kaj prilegajo nosilci, zavrtal bom luknje v škarpo in začel bom barvat – mogoče. Če bom imel čas.

Špalir za hruške [2]

Danes sem zakrivil še ostalih 23 nosilcev.

Nosilec sem stisnil med dve deski, da se ni krivil …

… potem sem pošteno potegnil …

… in rezultat primerjal z vzorčnim primerkom.

Sliši se komplicirano, pa ni bilo. Po treh nosilcih so roke že same vedele, kako močno je treba potegniti in rezultat je bil tako blizu želenega, da je bil potreben le še manjši popravek.

Zdaj imam 24 takih nosilcev.

Tu so vsi. Za tak “češki” pristop kot sem ga uporabil, se mi zdi rezultat prav dober. Manjše nepravilnosti pa bom popravil z macolo :)

Špalir za hruške [1]

Na severni strani hiše imava soseda (pa na južni in vzhodni  tudi), in ker je sever pri nas “gor v hrib”, ima severni sosed škarpo. Tako, precej visoko – ker je hrib pač strm. Tik pred to škarpo imava še malo zemlje in na njej (tudi) tri hruške. (Čisto mimgrede – pod tole gredico je še ena škarpa, taka originalna, že 50 let stoječa – tako strm je naš hrib. Še bolj mimogrede – desno od teh hrušk stoji rastlinjak.)

Tele hruške naj bi rasle v špalirju – razpeljane levo in desno po žicah. Za to pa seveda rabimo žice. In stebre, na katerih bodo te žice napete. Ker pa se mi ne da kaj dosti kopat v naša kamnita tla (in popolnoma sem prepričan, da bi vsaj na dveh mestih že po desetih centimetrih naletel na kamenje) in ker sosedova škarpa stoji točno na meji, sem se odloči, da bom stebre naredil iz železa in jih privil na škarpo.

Ne bom risal skice, se mi ne da. Tisto, ki sem že imel vrženo na papir, sem pa izgubil. Boste že spotoma videli, kako sem si zadevo zamislil.

Enostavna matematika pravi: tri hruške = štirje stebri. Vsak steber bo imel šest nosilcev (po tri na vsaki strani). 24 nosilcev, torej. Narejeni bodo iz železnega traku preseka 30 x 5 mm. V Merkurju so mi narezali 8 trakov po 120 cm …

… potem sem pa vsakega razžagal (s kotno brusilko iliti “fleksarico”) na tri dele (po 38 cm) in ostanek.

Stebri bodo iz kvadratnega profila 30 x 30 mm. Trije daljši (na spodnji sliki) in en krajši – čisto na levi je škarpa nižja.

Stebre sem na eni strani poševno odrezal (kar s fleksarico in prostoročno – sem se počutil kakor da kiparim z motorno žago :) ). Na ta del bom privaril tisti mali ostanek, ki sem ga pridelal pri rezanju traku. Tako bo steber na vrhu zaprt (da ne bo tekla voda notri) in poševen (da ne bo voda na vrhu ostajala). Rez ni najlepši, ampak ko bom privaril pokrovček in pobrusil naokoli, se napake ne bodo več videle.

24 kosov nosilca sem prevrtal na obeh straneh. Naredil sem si enostavno vodilo iz odpadnih kosov lesa. Praktična zadeva – ni treba označevat mesta za vrtanje na vsakem kosu, pa še opilkov ne meče na vse strani, pa še obdelovanca mi ni treba držat in lahko zato sproti odsesavam opilke.

Najprej sem naredil 48 lukenj s 3 mm svedrom (doooolgčas) …

… nato pa sem jih povrtal s 6 mm svedrom (tudi dooooolgčas!).

En kos imam že upognjen v končno obliko. O postopku pa več naslednjič. Tale je bil samo za test.

Ostalih 23 upogibanje še čaka. Potem je treba še navrtati stebre in to kar nekajkrat – na treh mestih pridejo priviti nosilci, narediti pa moram tudi kar nekaj lukenj za žico. Privariti moram pokrovčke, vse zbrusiti in pobarvati. Še nekaj takih delovnih akcij, pa bo končano.