Rebrca

Danes je bil spet dan za rebrca. In ker sem pred časom obljubil, da bom objavil recept, sem se malo potrudil in fotografiral  … Moj recept za rebrca je nastal na podlagi teh dveh spletnih receptov, a še ni natančno določen, temveč se stalno spreminja in dopolnjuje. Danes je bil tak. V posodici zmešam zmes za natiranje: rjavi sladkor, sol, poper, čili, papriko, dodatke po trenutnem razpoloženju. Rebra natrem po obeh straneh in jih postavim v pekač, tako da so kosti zgoraj. Pekač zavijem v folijo in dam v pečico na 110 stopinj za vsaj tri ure. (Raje štiri ali pa še več.)

Today it was good day for baking ribs. It was also a good day for writing down my recipe … This recipe (written down today for the first time) is sill very much a work in progress. I’ve based it on these two recipes but I’m still adapting it every time. This is the today’s version. For the rub I mix together brown sugar, salt, black pepper, chilli and paprika. Then I rub the ribs on both sides, put them in a baking dish, meat side down, and wrap the baking dish with aluminum foil. I bake them in the oven for at least three hours (four is better) at 225 F.

Najmanj dve uri pred kosilom se lotim priprave domače barbecue omake. Seveda ne na osnovi kečapa, kot se tega lotevajo Ameri, ampak iz paradižnikov. Ti trenutno niso najbolj okusni, a za omakco so dovolj dobri. Tradicionalisti paradižnike najprej zavrejo, potem jih spustijo skozi mlinček, ki loči lupine in seme od uporabnega dela, jaz pa zadnje čase postopek poenostavim in vržem surove paradižnike v sokovnik s polžastim vijakom, ki naredi to precej hitreje in z manj svinjarije. V široki ponvi prepražim malo čebule in zlijem čez uporabni del paradižnikov. Dodam začimbe: rjavi sladkor, poper, čili, sol, naprej pa po navdihu – danes je bila notri zelena, česen in gorčica. Pa obvezno eno merico viskija in malo kisa. Malo mešam, nato pustim, da zavre, prestavim na električno ploščo, tako da narahlo vre, zmeljem s paličnim mešalnikom in pokrijem z mrežico, da ne šprica naokoli. Občasno premešam. Čez slabo uro je v ponvi pripravljena slastna omaka.

At least two hours before the lunch I start making barbecue sauce. Not from ketchup, of course, but directly from tomatoes. Traditionally, one prepares “salsa” by first boiling the tomatoes and then putting them through the tomato press. I’ve simplified this process and I just throw raw tomatoes into a slow juicer, which separates good parts from bad. I cook some chopped onions in a wide pan, add the tomatoes, seasoning (brown sugar, black pepper, chilli, salt, other seasonings by the current inspiration), one shot of whisky and some vinegar (a splash or two). When it starts boiling, I move it to an electric plate, mix it with a hand blender and leave it to simmer. It takes about an hour to get a nice sauce. (And don’t forget to stir it from time to time!)

Eno uro pred kosilom rebrca vzamem iz pečice, odvijem folijo in dvignem pečico na 180 stopinj. Rebrca obrnem, tako da je meso zgoraj, in premažem z omakco. Potem jih vrnem v pečico. Naslednjo uro vsakih 10 do 15 minut rebrca vzamem ven, dodatno namažem in jih vrnem na toplo. Po pol ure temperaturo dvignem na 200 stopinj, da se omaka lepše zapeče.

An hour before the lunch I take the ribs from the oven, unwrap the foil, and raise the oven temperature to 350 F.  I flip the ribs so that the meaty side is up and brush some sauce on the meat-side only. Then I put them back into the oven. During the next hour this process (get the ribs out, brush the sauce, put them back in) is repeated every 10 to 15 minutes. After 30 minutes I also raise the temperature to 390 F.

In to je to. Po eni uri mazanja in zapekanja (oziroma štiri do petih urah od začetka) so rebrca pripravljena. Žal traja bistveno manj časa, da rebrca izginejo :) Zraven paše kakšno dobro pivo. Pa dober tek!

Finally the ribs are ready! It took about five hours, but most of the time I didn’t have to to anything. Sadly, it takes much less time to eat them :) Recommeded drink: a good beer. Bon appetit!

Suši na dom

Tole je tako fejst storitev, da ji kar moram reklamo naredit.

Dva fina fanta, Grega in Miha, vam vsako sredo pripeljeta prav fin suši, in to na dom^*. Naročiti ga morate vsaj en dan prej, plačate pa lahko tudi – juhej! – s PayPalom. (več)

Suši je svež, pripravljen malo pred odhodom, v paketu (dva različna imajo, oba smo preizkusili) pa dobite še malo wasabija in garija (kisan ingver). Pa dobro sojino omako priložita. In palčke.

Žal pride sušimobil do Vrhnike šele okoli treh popoldne, sem pa zato celo dopoldne imel zabavo, ko sem spremljalo njegovo lokacijo na zemljevidu. (več)

Suši smo preizkusili trije občasni jedci teh zadev (a prav nič stručkoti za tovrstno hrano) in nam je bil všeč. Dobra riba, dober riž. Vse sveže. Super wasabi. Trije smo se lepo najedli iz dveh škatel.

Zdaj se pa odpravite na sushispotting.si, da izveste še druge malenkosti, ki sem jih tu pozabil zapisati.

*Če stanujete nekje ob avtocesti Maribor-Koper. Ali v enem od večjih mest ob njej. (več)

Solatka

Nedeljski utrinek

Nedeljski utrinek z domačega travnika

Dalmatinski ringlo

Saj poznate mali okrogli ringlo, ki raste v Dalmaciji in povsod pada z dreves. No, lastniki ga niso obrali, jim je bilo ponujeno, če jim pomagamo, pa so rekli, da oni tega ne obirajo. Pa smo ga sami. Obrali in skuhali. Samo da ta vragec nikakor noče od koščic. Zato sem skuhala kar celega. Tekočino sem predelala v sok, ni ravno sirup, ker nisem hotela dodajati toliko sladkorja, redčiti ga je pa vseeno treba. In tudi iz kuhanega ringloja je problem odstraniti koščice. Zato sem ga kar pretlačila skozi cedilo, zdevala nazaj v kozico, dodala še malo sladkorja in naredila marmelado. Tole je pridelek iz malo več kot 2 kg ringloja. O, kuhala sem ga pa s komarčkom, ki tudi povsod dol raste, tako da ima zelo zabaven okus.

In Dalmatia grows a variety of Prunus domestica, a little red plum that is difficult to separate from the pit. So I cooked it whole. I filtered the liquid part into bottles and we drink it as a nice plum juice (it has to be diluted with water). The mushy part from which it is still difficult to separate the pits, I strained through a strainer, added some sugar and cooked into a very fine and smooth marmalade. This is from 2 kilos of plums. Oh, and I put some fennel flowers in the pot, so it has a nice additional taste.

Nedeljski utrinek

Nedeljsko kosilo

Vsak svojo po svojem okusu.

Each made his/her own.

Predkosilne in kosilne dejavnosti 31. oktobra

Za noč čarovnic se pri nas sicer ne maškaramo in nikamor ne hodimo, ampak zabavali smo se pa včeraj vseeno. Najprej so otroci izvotlili bučo, potem smo jo ta stari izrezali in izrezljali. Večerna fotka od spredaj in od strani. Dobra mačka, a? Moja sestra je težka faca.

We don’t actually do Halloween in this country, but the custom to hollow up a pumpkin or a turnip and put a candle in it in autumn, when the pumpkins are ripe, is old here as well. So we usually do it if we have a pumpkin (or, like last year, a large zucchini) at hand. Happy Samhain to you all.

Ko smo bučo izrezali, smo pa otroke klicali, naj si kosilo dokončajo in tako je naredil vsak svojo pajčjo mesno pito.

We did the pumpkin before lunch and then we called the kids to finish their shepherd’s pies.

Pa tudi odrasli smo se malo poigrali, no, čeprav naj se to s hrano ne bi počelo. Ampak smo jih tudi pojedli pol.

And then we finished ours as well

Kaloričen posladek za hladne dni

Včeraj je prišla tavelka mimo prav v tistem trenutku, ko sem via Ankin blog brala originalni recept za cimetov kruh. Pravi, čuj, kaj to je tako kot tvoje cimetove rolce? Jaz jih že par dni sanjam, ker je zunaj tak mraz in zoprno vreme. Sem ji razložila, da je enako, samo še bolj preprosto za spečt. In ga je spekla. Z zelo malo moje pomoči. Božansko, je že izginil.

I was just reading the recipe for the cinnamon bread that I found via Anke’s blog yesterday when my teen passed by me and saw it on my monitor. Mmm, looks yummy, she said, is this like your cinnamon rolls? I've been craving your cinnamon rolls since it got cold outside. I told her, that yes, it's much like it only easier to make. So she made it. With just a tiny bit of my help. Heavenly, there’s not a crumb left.

Buče, buče vsepovsod

A sem že omenil, da imamo buč čisto preveč? Pridite iskat kakšno, no!

I’ve already mentioned that our pumpkins had a great summer.

Danes sva s tavelko eno očistila in naribala. Dobila sva celo skledo rezancev.

Today we shredded one of them.

Potem je tavelka naredila muffine z bučo, skupaj pa sva za kosilo pripravila tenstane buče (to je bilo sicer narejeno iz tistih mičkenih rumenih na zgornji sliki), bučne polpete (moka, jajce in naribana buča) in nekaj pirejevih polpetov z bučami. (Zraven smo imeli še zrezke in pire. Od same buče bi ostali lačni.)

We made pumpin muffins, muffin burgers, smashed potato with muffins and more …

Ko smo naredili vse to, je ostalo v skledi še vedno 3/4 prejšnje količine naribane buče! Celo zimo jih bomo jedli, te buče!

… and we only used about 1/4 of the shredded pumpkin! We’re gonna eat them all winter long!

Čokoladke

Zaplenjeno na amsterdamskem letališču (skupaj z 2,5 let staranim sirom, sirupovimi vaflji in čebulicami tulipanov). Čokolada je OK-a-nič-posebnega, pakunga pa odlična.

Chocolates. Found at the Amsterdam airport a week ago.

Z vrta–za jesen in zimo

Čez vikend smo bili še malo pridni – drugega nam tako ne preostane, glede na to, kako hitro vse na vrtu raste od take količine dežja, kot se nam zliva na glavo!

We were very good this weekend again in conserving food from the overgrowing plants for winter. Zucchini are working like mad in this bl….. rain!

Ko miši ni doma, mačka pleševa

Male miške so včasih še bolj izbirčne, čeprav je že veliko, veliko boljše, ampak ko jih ni doma, poskušamo razne zadeve. Še posebej, če se nam ne da kaj dosti kuhat. Tako sem danes za kosilo naredila juhico iz pecljev od šampinjonov, ostankov blitve od včeraj, ostanka riža od predvčerajšnjim in za “glavno” sestavino sem požela malo prezrelo rukolo. Verjamem, da se sliši obupno, ampak častna, da sploh ni bilo slabo, ko je bilo začinjeno. Ampak. Ker se mi je nekako zdelo, da od tega za kosilo pač ne bova sita, sem naredila še totalno eksperimentalno sladico. V par minutkah. Zmiksala jajce s sezamovim mlekom (ni preveč dobro za pit, poskusno vzela), 3 žlice čičerikine moke in 3 žlice polnozrnate moke, par žlic sladkorja (2-3?), prahec pecilnega (lahko bi bilo brez, ker se ga je čutilo). Maso sem nalila v male silikonske modelčke za tortice, čez sem naložila narezano hruško in vse skupaj fliknila v mikrovalovko za 6 minut. Poskus je popolnoma uspel. Okus testa je bil nekaj med palačinkami in mafini.

I made experimental microwaved cupcakes for dessert today. 1 egg sesame milk (I’m more and more lactose intolerant, you can use regular milk) 3 table spoons whole wheat flour 3 table spoons chickpea flour 2-3 table spoons brown sugar Mix well, pour into silicone molds, add a good measure of chopped fruit (pears in my case), microwave 6 molds for 6 minutes. You’ll have to guess for other quantities, I’m afraid. The experiment result was really yummy and a great addition to a no-calories summer minestrone.

Zakaj je bilo treba nujno nekajkrat ven s kolesi

Zato, ker smo bili pri moji mami in očetu. Že doma radi dobro jemo, to veste. V Kopru so pa poleg tega obroki še bolj pogosti, obilnejši, za sladokusce. Naj omenim žolco, telečjo kračo, jagnječjo pečenko, čisto tapravo domačo govejo župo, katere se meni menda letos še ni ljubilo skuhat … in seveda pehtranovo in orehovo potico. Za potice je zadolžen oče, seveda pa rabi pomočnico. Tokrat mu je orehova odlično uspela, pehtranova pa je bila tako vrhunska, da je nismo za popotnico dobili niti pikico – smo jo menda celo pojedli. Šunko v testu navadno spečem jaz in tokrat sem bila totalno zadovoljna z njo. Če smem sama tako reči, nisem se mogla odločiti, ali je lepša ali je boljša. (Zadaj se vidi pa košček orehove, je rekla mama, naj pustim za fotomoment.)

Our family doesn’t have many traditions for Easter, but we really like to eat well. My mother makes several plates of aspic with various meats, my father makes 4 loaves of potica, I make the ham, baked in bread … I’ll spare you the lunch courses …

In pirhe smo tudi naredili. Ker sem jaz uspešno pozabila vse pripomočke za pisanice doma, smo naredili same take biserne z barvo iz Hoferja.

And the girls paint the eggs. No pisanky this year, I forgot the melting wax thingy at home. This are marbled with one or two colors and a pearly addition.

Po Alcessinih sledeh

Jaz menda vsako stvar vsaj enkrat poskusim in sem res morala, ampak moooorala poskusit tudi Alcessino solato s čipsom. Kaj naj rečem? Ker sem izbrala koruzni čips, ki mi je všeč, mi je bila tudi solata kot taka všeč. Seveda čisto iz svoje kože nisem mogla, pa sem narezala čez malo puranjih prsi na kockice, strašno pa sem si želela tudi šampinjone, ki sem jih s peteršiljem podušila v vinu. Želela sem si še nekaj malega sladkega, zato sem umešala petminutko, zraven sem si naredila še kapučin. Pravzaprav sem hotela pojesti samo pol petminutke, ampak moje velike oči mi niso dale miru in zdaj sem absolutno presita

I had to try Alcessa’s salad with chips. Not bad at all! And although my brain was telling me not to, I just had to mix up a 5-minute microwaved sponge cake as well. Oh, if I only had the strength to leave half of it in the cup …

Česenček naš ljubi

Dobremu prijatelju sem za rojstni dan pripravil česnov namaz. Po tem receptu.

I made baked garlic paste for a friend who celebrated birthday few days ago.

Štiri glavice česna (več nisem imel) sem prelil z oljem – pa ne navadnim olivcem, ampak tistim, ki je ostal od peke purana – zraven pa sem dodal še malo rožmarina in lovorja. Pa en zmlet česen, ki je poskušal malo pred tem postati arabski česnov namaz, pa mu ni uspelo.

Four garlic heads, some olive oil (remains of turkey roast), rosemary and laurel. Plus one blended garlic head that tried to become Arabic garlic sauce but failed.

Po uri v pečici je šel česen v mikser, zraven pa še malo precejenega olja (ostanek olja smo pospravili v hladilnik).

After an hour in the oven I’ve put the garlic into a blender and added some oil.

Nastale so tri majčkene vazice namaza. Pa še nekaj malega ga je ostalo v posodi – tega smo namazali na kruh in pojedli. Vsi štirje :)

At the end there was only enough paste for three small jars and  a little extra that we (all four of as) ate on a bread.

Slavljencu smo priložili še tri trgovinske česne – s paradižnikom, s črnimi olivami in s curryjem.

Birthday boy also got three jars of preserved garlic – one with tomato, one with black olives and one with curry.

Kozarce smo zložili na večnamenski zavijalni papir, ki ga je v slovenščino prestavila mravljica (hvala!).

We wrapped the base into universal wrapping paper, translated into Slovenian by mravljica (many thanks!).

Vse najboljše!

Happy birthday!

Njam

Tako kosilo imam najraje: zrezek in kup zelenjave. Danes rdečega radiča. In da ga skuha Slovon. A ste že opazili, da se v glavnem objavljajo njegova kosila? Moja so preveč dolgočasna. Po mojem mnenju, njega nisem vprašala. Se pa moram pohvaliti: toliko časa sem na Ruthinem blogu brala o kalčkih, da se me je nekaj prijelo. Prvo žetev pšeničnih kalčkov sem pojedla v jogurtih, danes pa so k mesu prav lepo sedli prvi kalčki brokolija. Rdeča pesa pa še ne kaže znakov kaljenja.

A fine lunch, cooked by Slovon. I like them the best this way: a steak, a pile of vegetables (in this case red chicory), cooked by hubby. And for the 1st time I topped it with some homegrown sprouts of wild cabbage.

Kosilce

Pečeni klobuki šampinjonov, polenta, omaka iz gobjih betov in kisle smetane. Včeraj.

Mushrooms with capers, polenta, mushroom/sour cream sauce. Yesterday.

Medena hiška

V soboto je na našem prazničnem koledarju pisalo, da bomo delali medenjake. In smo se jih popoldne res lotili. V hiši nas je bilo 8: 4 odrasli, 1 nekje vmes (beri: otrok, ki poje toliko kot en odrasel) in 3 otroci. Zato smo začeli s kilogramom moke in delali po receptu Hirkani. Prvih 5 pekačev je izginilo, še preden so se ohladili. Pri 4. pekaču je začela moja ljuba sestrica navijati, da naredimo še hiško. Saj veš, tako majhno. In naša je pritegnila, tako da ni bilo šanse, da se ji izognemo. Izrezati in speči ni bilo težko, no. Težave so se začele pri postavljanju. Pri lepljenju prve stene se je naredila v dresirni vrečki luknja. Taka ornk, da je začelo teči s sredine, vidite flek napol pobrisanega cukra na mizi? Zato sem vsa pocukrana hkrati stiskala in držala luknjo in vsake toliko je kaj šlo malo mimo. Potem so se vse štiri stene preprosto podrle. Na pomoč smo poklicale še malo rok.

On Saturday our holiday calendar said: honey cookies. Those are mostly gone even if we made more 3 pounds of dough, but after some coaxing from my sys and my daughter we made the parts for a little honey cot as well. When we started gluing it with sugarsnow, the bag burst. Right. When the walls were practically up and we started to put the roof on, everything colapsed. Right. So we called some more helping hands.

Ko je z ježki podprta hišica končno stala, sem nadaljevala packanje s sladkim snegom.

When the house was finally solid, it was time to “decorate”.

Smreke se nimajo na kaj opreti, zato so bili zadaj zobotrebci, dokler se ni sneg strdil.

We had even more problems with the trees and bushes around the house that were just collapsing until hubby came up with a genius idea in the form of some toothpicks.

Na zadnji strani so zasnežene tudi odprte polknice (a so ti stanovalci nori, pozimi odprte polknice, pa brez šip so!).

On the back of the house everything is pretty much covered with snow, even the open shutters. How crazy can the inhabitants be if they keep open shutters in winter even with no glass in the windows??

Tukaj pa ni več zobotrebcev. Marsikaj je spackano, ampak tale prepišna koča stoji in vsa zametena čaka … kaj?

And this is the finished house, covered with snow. No more toothpicks are needed. It’s waiting. What for?

Snega je bilo še, zato sem porisala še tistih par medenjakov, ki so ostali, na koncu sem pa naredila še ene 20 oblačkov, ki so se počasi posušili v pečici in so skoraj tako dobri kot pravi španski vetrci. Samo da so bili bolj pačalinkaste sorte.

I had more snow in the bag so I decorated the few remaining cookies (we ate 5? rounds? we ate a lot!).