30. maj 2007

Izgovori in izjave lastnikov prevajalskih agencij

Prejšnji teden mi je telefonirala gospa iz neke italijanske prevajalske agencije. Prvič in drugič se linija sploh ni vzpostavila, ne vem, kakšno telefonijo uporabljajo na evropskem zahodu, ampak z zvezami iz Italije se to dogaja relativno pogosto. Tretjič se je na mobitelu celo izpisala številka kličočega, zveza je bila pa taka, da sem morala počasi izgovoriti vsak stavek posebej in počakati tiho še enkrat toliko časa, kot sem govorila, da so na drugi strani slišali povedano. Razviti zahod pa to.

- Pravi, veste, vedno več prevodov imamo v slovenščino, moj siceršnji prevajalec je pa trenutno zaseden in iščemo še koga, kakšne pa so vaše tarife?

- Jah, toliko in toliko (v skladu s tarifami, ki jih priporoča DZTPS, je to za tehnična besedila 25€, op.K).

- Že že, pravi ona, za direktne stranke, ampak veste, mi smo agencija.

- Ne, to je moja tarifa za agencije, s tem, da se z italijanskimi včasih le dogovorimo za evro ali dva manj, odvisno pač od mesečne količine dela. Pri več kot 100 straneh na mesec je količinski popust itd.

- Ampak jaz toliko ne morem plačati, jaz vam lahko plačam največ 15€ na stran.

- Ampak jaz dela za tak denar ne morem sprejeti, veste, sploh ker imam kar nekaj projektov na mizi, ki so plačani po normalnih tarifah. <mi že uhaja para skozi ušesa, ja>

- Dajte no, jaz moram vaše prevode tudi prodati!

- Res? Jaz moram pa od njih živeti.

 

Res sem rekla, besede so mi kar zletele iz ust in priznam, da mi še danes ni prav nič žal. V zadnjih nekaj dneh sem dobila v prevod materiale tudi po tarifi, višji od priporočene.
Na poštnem seznamu Langit (italijanski prevajalski poštni seznam) teče danes spet debata o tarifah. Prevajalci pišejo o tem, kako se dobivajo in zavračajo ponudbe po 8€/stran, čeprav znaša ta trenutek priporočena tarifa AITI menda že čez 30€ - tako mi je povedala neka članica, saj AITI od leta 2004 v skladu z italijansko zakonodajo priporočenih tarif ne sme več objavljati.

Seveda sem na Langitu "poročala" o svojem telefonskem pogovoru. Odgovor nekega prevajalca:

"Mojega kolega je klical lastnik agencije s Kitajske ali iz Indije (od tam skušajo zdaj novačiti prevajalce po vsem svetu, a po svojih tarifah, kar nemalokrat znese morda 2,5€/stran, op.K), ki je ob zahtevani tarifi izjavil 'Če vas plačam toliko, bom moral odtrgati kruh od ust svojim otrokom.' Na kar je moj kolega lahko odgovoril le 'Če sprejmem vašo ponudbo, bom moral sebi odtrgati kruh od ust.'"

Ali se ljudje, ki želijo svoje storitve tržiti po vsem svetu, ne bi morali najprej pozanimati o tem, kako potekajo stvari v neki državi na drugi strani sveta? Še več, se ne bi morali pozanimati o tem, kako deluje tržišče v sosednji državi? Ali ni to bistvo mednarodnega trženja? Da greš nekam pogledat, ali lahko s svojo storitvijo sploh uspeš?

09. maj 2007

27 NASVETOV ZA BOLJŠO SLOVENŠČINO

1) Ne pišite preveč pogovorno, k' to čist sux.

2) Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic.

3) Velike Začetnice Uporabljajte po Pravopisu.

4) Uporabljajte veznike, kateri so pravilni.

5) Ne pozabite občasno obnoviti pravilno uporabo rodilnika.

6) Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino.

7) Popačenke iz drugih jezikov sigurno ne pasejo v lepo slovenščino.

8) Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili.

9) Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se pišejo narazen ali na sprotno.

10) Če uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno.

11) In ne prepogosto začenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo.

12) Pri pisanju pišite tako, da bo to, kar pišete, zapisano za tiste, ki bodo to brali, tako, kot oni pričakujejo; naj jim ne bo nerazumljivo in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti želeli. Pišite jasno.

13) Pri pisanju ne uporabljajte vulgarnih izrazov, saj lahko vse zajebajo.

14) Starinske besede so bržčas zanimive in kakopak popestrijo besedilo, vendar v preveliki meri zbog njih besedilo ne zveni dobro nego malone nejasno.

15) Besedilo bo bolj razgibano, če v besedilu uporabljate sopomenke. Tako besedilo je tudi pestrejše.

16) Ne menjavajte časov po nepotrebnem, saj ste s tem, ko boste tako zapisali, naredili veliko slogovno napako.

17) Pridevnike stopnjujemo na dva načina; uporabimo bolj pravilnejšega.

18) Pomnite:za ločilom je vedno presledek,razen če je desnostično.

19) Pred oddajo tekst se enkrat prelgedamo , da izločimo tikparske napake.

20) Če boste uporabljali za prihodnjik pomožni glagol, bo bila vaša tovarišica iz prvega razreda zelo razočarana.

21) Ali res ne gre brez pretirane rabe vprašajev in klicajev!!!!!!!!!?!?!?!

22) Ogibajte se TZO, ker jih večina zavedenih v CRP ne pozna. OK?

23) Če ne veste, kako tvoriti mestnik, poglejte, kaj piše o njemu v pravopisu.

24) Pazite na uporabo povratno svojilnega zaimka v vaših pisnih izdelkih.

25) V prid dobremu stilu doma vedno držite SSKJ, da preverite, zakaj je temu tako.

26) Kar se tiče mašil, pravzaprav priporočamo, da se jih v bistvu izogibate.

27) Če ne želite biti nejasno razumljeni, boste obvezno mogli paziti na razlike med glagoloma hoteti in želeti, pa tudi med moči in morati.

skup spravili: Mojstrovi prevajalci
med avtorji sem tudi jaz

reklame