Od Podlipe do Smrečja - skoraj

Včeraj je bil en tak čuden dan ...

Ko sem se prvič vrnil iz Ljubljane (včeraj sem štirikrat odpeljal relacijo Vrhnika-Ljubljana-Vrhnika, je bil pač en čuden dan), me je pričakala temna in zelo tiha hiša. Nič šumenja računalnikov, nič elektrike. Je rekel sosed: "Ja, že od pol devetih smo brez," (ura je bila pa pol enih popoldne, grrr). Naših vrlih štromarjev se ni dalo niti doklicat in ker sem imel do treh čas (takrat sem moral drugič v Ljubljano), sem se odločil za krajši kolesarski izlet.

Najprej sem se odpeljal do Podlipe. [Za ne-lokalce: Pelješ se z Vrhnike proti Horjulu in na odseku Stara Vrhnika - Ligojna zaviješ levo pri kažipotu Podlipa 6. Simpl.] Lepa pot, krasna pokrajina, nobenih klancev. Primerno tudi za družinski izlet (smo že preizkusili). Včeraj sem imel še veter v hrbet, tako da je šlo večino časa okoli 30 km/h. Mojstri s specialkami se bodo smejali, a zame in za mojo staro trekking KHSko je to čisto spodoben dosežek.

Podlipska dolina, zgoraj desno se vidi cerkev v Smrečju

Podlipa

Peljal sem se skozi Podlipo in sledil cesti v hrib. Kar spodoben vzpon - v šestih kilometrih se dvigneš za dobrih 350 metrov.

Bazen? Ribnik? Všeč.

Pogled na Podlipo z druge serpentine

Potem sem grizel in grizel v hrib in občasno je mimo mene pribobnel kakšen avtobus ali tovornjak. Le kam so namenjeni? Sem mislil da se vozim po čisto odročnih krajih.

Ko zaslutiš vrh...

Eh, ko bi bil res vrh. Še na pol poti nisem bil. Pogled je pa lep.

Malo višje kažipot kaže na zaselek Samija, ob njem pa stoji krasna vikendica. Malo višje pa še ena, ki je nisem slikal. Ni se mi dalo še enkrat ustavljati.

Ob odcepu za Samijo

Rdeči bregovi

Lep nebari

Pogled na Podlipo

Ko sem prišel do odcepa za Potok sem bil že presneto utrujen in sem izbral položnejšo pot - naravnost. Enkrat si moram ogledati tudi desno pot. Imam že načrt - Potok-Šentjošt-Horjul, potem pa čez Ligojno nazaj.

Nadaljeval sem torej proti Smrečju in kaj kmalu sem ga zagledal. Žal pa sem moral obrniti, ker mi je zmanjkalo časa. Drugič.

Do te točke sem naredil skoraj natanko 15 kilometrov s povprečno hitrostjo malo nad 15 km/h. V klanec je šlo bolj počasi ...

Pogled na Smrečje. Cerkev se skriva za drevesom v sredini slike levo.

Bližnji pogled na Smrečje

... zato pa je šlo toliko hitreje navzdol. V Podlipi sem bil prej kot v desetih minutah :) Potem pa počasi nazaj domov - tokrat je veter pihal v obraz.

Statistika poti: 30 km, povprečje 21,3 km/h, čiste vožnje 1 h 25 min, višinska razlika 400 m. Najhitreje je šlo 54 km/h.

---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]