Medena hiška

V soboto je na našem prazničnem koledarju pisalo, da bomo delali medenjake. In smo se jih popoldne res lotili. V hiši nas je bilo 8: 4 odrasli, 1 nekje vmes (beri: otrok, ki poje toliko kot en odrasel) in 3 otroci. Zato smo začeli s kilogramom moke in delali po receptu Hirkani. Prvih 5 pekačev je izginilo, še preden so se ohladili. Pri 4. pekaču je začela moja ljuba sestrica navijati, da naredimo še hiško. Saj veš, tako majhno. In naša je pritegnila, tako da ni bilo šanse, da se ji izognemo. Izrezati in speči ni bilo težko, no. Težave so se začele pri postavljanju. Pri lepljenju prve stene se je naredila v dresirni vrečki luknja. Taka ornk, da je začelo teči s sredine, vidite flek napol pobrisanega cukra na mizi? Zato sem vsa pocukrana hkrati stiskala in držala luknjo in vsake toliko je kaj šlo malo mimo. Potem so se vse štiri stene preprosto podrle. Na pomoč smo poklicale še malo rok.

On Saturday our holiday calendar said: honey cookies. Those are mostly gone even if we made more 3 pounds of dough, but after some coaxing from my sys and my daughter we made the parts for a little honey cot as well. When we started gluing it with sugarsnow, the bag burst. Right. When the walls were practically up and we started to put the roof on, everything colapsed. Right. So we called some more helping hands.

Ko je z ježki podprta hišica končno stala, sem nadaljevala packanje s sladkim snegom.

When the house was finally solid, it was time to “decorate”.

Smreke se nimajo na kaj opreti, zato so bili zadaj zobotrebci, dokler se ni sneg strdil.

We had even more problems with the trees and bushes around the house that were just collapsing until hubby came up with a genius idea in the form of some toothpicks.

Na zadnji strani so zasnežene tudi odprte polknice (a so ti stanovalci nori, pozimi odprte polknice, pa brez šip so!).

On the back of the house everything is pretty much covered with snow, even the open shutters. How crazy can the inhabitants be if they keep open shutters in winter even with no glass in the windows??

Tukaj pa ni več zobotrebcev. Marsikaj je spackano, ampak tale prepišna koča stoji in vsa zametena čaka … kaj?

And this is the finished house, covered with snow. No more toothpicks are needed. It’s waiting. What for?

Snega je bilo še, zato sem porisala še tistih par medenjakov, ki so ostali, na koncu sem pa naredila še ene 20 oblačkov, ki so se počasi posušili v pečici in so skoraj tako dobri kot pravi španski vetrci. Samo da so bili bolj pačalinkaste sorte.

I had more snow in the bag so I decorated the few remaining cookies (we ate 5? rounds? we ate a lot!).