| V drugem tednu dopusta sem parkrat celo odprla vrečko z materialom za nakit. Parkrat, nič več. Je bilo v vodi in s Kindlom na plaži preveč fino. Prva je šla za darilce, od tistih na roki sem si naredila levo, modro, spodnja je pa od tamaučka, ampak on je ne boooo imel stalno na rokiiiii! | I actually managed to open the bag with the jewelry stuff a couple of times. But only that. |
Spet je teden naokoli in jaz še vedno nimam kaj dosti pokazat. Prevroče je, častna, še risat se mi ne da. Ko se zvečer končno ohladi, pa odpiram vsa okna na stežaj in v temi gledamo tv, da ne hodijo žužki not. Še par dni, pa bo menda bolje  Naredila 1 (eno!!) stran in malo packala po usnjeni platnici. Akril sem za platnico zamešala v medij za tekstil. | It’s way to hot to paint and draw for me and I stopped fighting the languorous feeling that lulled me away. I’ll just wait for the weather to cool down a bit. So I only managed one page and some embellishments on the cover. |
| Na Ugljanu je zdaj že mogoče dobiti lušne razglednice z drugimi kraji, lukoranskih pa še ne, zato smo jih naredili tudi letos. Zdaj pri razglednicah vse manj pomagam, naredila sta pretežno tamala dva. | The postcards we sent to granparents and friends from our vacations. |
| V nedeljo se nama ni čepelo doma (otroci so šli za nekaj dni na morje), pa sva šla malo kolesarit. In ker je bilo svinjsko vroče, sva šla v hribe – ogledat si »kolesarsko avtocesto« od Mojstrane do Rateč, uradno poimenovano D-2. Parkirati se da v Mojstrani pri pošti, pod spodnjo postajo žičnice, pa na nekaj mestih ob cesti od žičnice do glavne ceste; večje parkirišče je urejeno na glavni cesti malo pred prvim odcepom za Mojstrano; lepo se da parkirati tudi v Dovju. Če boste s sabo vozili otroke, priporočam to zadnje parkirišče, ker se ravno pri njem začne kolesarska steza; od Mojstrane do tu je treba po cesti. Pot je krasna; dvosmerna kolesarska steza skoraj po celi dolžini, kjer pa ni, se pa vozi po cestah, kamor le občasno zaide kakšen avto. Edina izjema je prometni most v Gozdu Martuljku, ki pa ima na srečo pločnik. Priporočam, da glavne ceste sploh ne prečkate, temveč ob cesti odhodite tistih 100 m do križišča, kjer se D-2 spet umakne avtomobilom. Drugo leto bo že bolje – do februarja naj bi naredili nov kolesarski most. Pot gre ves čas ob Savi (a je večinoma ne vidiš), malo po gozdu (prijetna senca), malo po travnikih. Do Kranjske Gore se v 15 kilometrih vzpne za 150 metrov. Klanci so položni in jih bodo brez težav zmogli tudi otroci. Če bodo potrebovali počitek, se lahko usedete za mizice, ki so vsake toliko postavljene ob poti, ali pa obiščete počivališče z igrali, pijačo in sladoledom. Eno je kakih pet kilometrov za Mojstrano, drugo pa na začetku Kranjske Gore. V Kranjski Gori je treba prepeljati mesto. Pelješ se po coni za peščce, malo pa tudi po cestah. Nekaj pozornosti ne škodi, kakšne hude prometne nevarnosti pa ni. Nato pot nadaljuje pod spodnjo postajo sedežnice Vitranc proti Podkorenu. Tu se pelje po stari cesti Kranjska Gora – Rateče, po kateri pa se ne vozijo motorna vozila (razen mogoče kakšen lokalec, ki pa je že navajen, da je tam vse polno kolesarjev). Ob koncu Kranjske Gore je nekaj deset metrov cesta kar strma, potem pa spet postane lepo položna. Do Rateč nabereš še dodatnih 50 m višinske razlike. Pri Ratečah D-2 sicer zavije desno in se usmeri na glavno cesto, ker pa je naravnost tudi vodila lepa in nova kolesarska steza, sva se podala kar po njej in po kakšnem kilometru presenečeno ugotovila, da sva se znašla v Italiji, na kar sta naju opozorila samo obmejni kamen in spremenjena barva talnih oznak. Kolesarska steza se nadaljuje še naprej (in vse polno ljudi se je vozilo tam) in enkrat si morava ogledati, do kam pripelje. Na poti nazaj sva zavila še do Zelencev, izvira Save Dolinke, ker jaz tam nisem še nikoli bil (aj aj). Lepo, se splača, edino sprej proti komarjem imejte s sabo, ker jih je na milijone. Nazaj gre super, ves čas navzdol in je treba čisto malo poganjat. Vseeno pa je bilo vroče in sva se v Dovjem ustavila ter dvakrat skočila v Savo. Prav prijetno je bilo, čeprav je bila ledena. Potem sva se pa malo po avtocesti, malo po stari cesti odpeljala domov. Spotoma sva si ogledala še staro mestno jedro Radovljice (kjer še nisva bila) in sva si pri Avguštinu privoščila odlične zrezke z omako iz svežih jurčkov in domač čebulni kruh. Njama! Slike so tokrat na Picasi, ker jih je malce več, za ogled pa kliknite na zadnjo sliko spodaj. | Yesterday K and me went on a very nice bicycle trip from Mojstrana to Rateče. Weather was hot, water was cold, ride was beautiful. |
| Tako je vroče, da je dal hrček glavo zračit v navpični tunel. | It’s very very hot – so hot the hamster is looking for places with at least a little draught to sleep in. |
| Tako, dopust je prišel in je šel, jaz sem več prevajala in plavala, kot risala in se po zvezkih igrala, tako da imam pokazat bolj malo. Prvi kukrakvarel je nastal eno jutro, ko sem se zbujala za prevajat, sem mislila, da bom šla s črnim micronom okoli, pa pravijo, da ne, sam menda moram tisto, kar naj bi bile hiše na drugi strani zaliva, dokončat … bomo še vidli. Naslednji dve strani sta nastali skoraj hkrati, ko smo delali razglednice (pokažem jutri), podlago za zadnjo sem pa že doma naredila, pa tudi bolj na hitro. Gor so pa semenčka iz lukoranskega zaliva. Mal je vroče, ste opazli? | So, here are my next 4 pages in the AJ. Last Friday I was away and couldn’t post them. I didn’t do many of them anyway, I’m not sure why … I read, translated, swam, ran … just didn’t create much. Some jewelry I still have to show. |
 | Goran Gluvić, Kočevje ekspres »Uslužbenci so ga pisano gledali, in ko je zaprl za sabo vrata svoje pisarne, je v njegovi zavesti še za kakšno minuta ostala oseba, ki šviga mimo in ponavlja: dobrojutroničnebompovedalkakosempreživeldopust. Spraševali so se, kaj neki mu je, a ne za dolgo. Potem so nadaljevali delo.« Krimič. Domač. Čuden. Delno všeč, delno preveč zmeden. Včasih ok, včasih krneki. |
 | Neil Gaiman, Nikolikje »Podgana je stopila – malce odklonilno, se je zdelo – v umazano dlan lorda Podganjega govorca in moški jo je dvignil, spoštljivo, pred Richardov obraz. Leno je migala z repom, ko je preiskovala Richardove poteze.« Neverwhere sem bral že novembra 2009, tokrat pa sem predelal še slovenski prevod. Tudi odlično! wiki |
 | Michal Viewegh, Učna ura ustvarjalnega pisanja »Eva bi bila rada novinarka, ampak zaenkrat o tem še nima jasne predstave; zagotovo pa noče pisati o politiki.« Kratka zgodbica o ljudeh, ki se srečajo na tečaju kreativnega pisanja, še bolj pa o tem, kaj je in kaj ni pisateljevanje. Priporočam. wiki |
 | Mark Russinovich, Zero Day »The IT Center was located in an undesirable area of the building. Windowless, with monitors, computers, and cables running helter-skelter, a dry static sensation in the still air, it was a copy of hundreds of other such offices Jeff had seen.« Mark je velik strokovnjak za računalniško varnost in dober tehnični pisec, ki se je odločil, da bi rad napisal tehnotriler. Glede na njegovo znanje ni presenečenje, da se knjiga ubada z virusi, računalniško varnostjo in podobnim. Za razliko od drugih podobnih romanov je tu tehnični vse brezhibno, pisal je samo o stvareh, ki so dandanes popolnoma mogoče in zaradi katerih bi vas moralo biti pošteno strah. Napisano je pa bolj tako-tako, na nivoju poceni ljubičev :( |
 | Jim Webber, Savas Parastatidis, Ian Robinson, REST in Practice »While REST captures the fundamental principles that underlie the Web, there are still occasions where practice sidesteps theoretical guidance. Even so, the term REST has become so popular that it is almost impossible to disassociate it from any approach that uses HTTP.« Računalnška zadeva o konceptih arhitekture REST. Dobro branje – za tiste, ki jih take reči zanimajo. |
