| 
| Andreas Steinhöfel, Riko, Oskar in kamnita tatvina »LAMA: sesalec, ki ima v sebi pljunke, zunaj pa je pokrit z volno. Pljunki so za sovražnike, volna pa za kape s cofi. Poleg tega obstaja še prijazni mali mož z očali, ki mu je ime dalajlama in je doma iz Tibeta v Aziji. On ni pokrit z volno, mogoče pa zna ful daleč pljuniti. Mogoče celo do Lime.« Še tretja knjiga o »malo posebnem« Riku in njegovem prijatelju Oskarju (z njima sem se zadnjikrat srečal novembra lani). Odlično, priporočam vsem starostnim skupinam. wiki |
 | Nina Blazon, Gospodar prekletstva 1, 2 »Ko sta nadaljevala pot proti poledenelim slapovom, jima je sledila cela jata duhov odmevov. Čez dan so bili le sence na zasneženih vrhovih, ponoči so viseli v vejah nad njunima glavam z žarečimi očmi kakor svetilke. Ravin in Darian sta se navadila jezditi skoraj molče in sta le nerada poslušala neznane drobce pogovorov, pesmi in besed, ki so jih duhovi nosili s seboj.« Slovenka, ki živi v Nemčiji in piše nemško, je napisala fantastični roman v dveh knjigah, ki sploh ni slab. Na trenutke deluje vse skupaj malo preveč po sistemu »ko se zgodba zatakne, vpeljimo novo bitje s posebnimi lastnostmi«, je pa čisto berljivo in lepo zaključeno. wiki |
 | Hanna Kraan, Čavknjena čarovnica spet razsaja »Kako grozljivo slabe volje je bila čarovnica! Poskušala je narediti nekakšen moder čarobni napoj, a ji ni in ni uspel. Že več ur ga je cmarila in mešala, napoj pa je bil vedno bolj rjav in je vedno bolj smrdel.« Čavknjena čarovnica se vrača. Še vedno živi v gozdu in dela težave gozdnim živalim. Primerno za vse starosti – tudi za otroke, ki jim bodo knjigo brali starši. wiki |
 | Magie Stiefvater, Srh, Nemir, Večnost »Ko se je dan, ki se je vlekel v nedogled, končno prevesil v večer, se je Sam vrnil domov s pico in negotovim nasmehom na obrazu.« Ja, sem moral tudi to prebrat, kaj pa. Kar znosno, vsekakor boljše od vseh vampirskih čudežov. Srh je lepa ljubezenska zgodba, Nemir ni nič več kot intermezzo do tretje knjige, Večnost pa je čisto znosna, a z nekam preveč odprtim in nejasnim koncem. wiki |
 | John Scalzi, Fuzzy Nation »Holloway slowly walked back toward the kitchen area, keeping his eye on the cat thing, but taking it off momentarily to lift the plastic bell. He reached for an apple, but then thought better of it and took the bindi instead. The bindi was local fruit; the cat thing was a local animal. He’d never known an apple to kill an alien creature, but why take that chance.« Remake klasike »Little Fuzzy« izpod rok pri nas malo znanega Johna Scalzija. OK. wiki |
 | John Scalzi, Redshirts » “That makes no sense at all,” Dahl said. “Of course it doesn’t,” Jankins said. “It’s yet another violation of physics caused by the Narrative.« Saj veste – na misiji vedno umre statist, ki nosi rdečo uniformo. Vsaj tako je bilo v originalni seriji Star Trek, podobno pa se dogaja junakom v knjigi Redshirts; vse dotlej, ko ugotovijo, da živijo v svetu, ki ga upravlja scenarist, pobegnejo iz svoje zgodbe in ga obiščejo. Zelo dobro. wiki |
 | Terry Jones, Douglas Adams’s Starship Titanic »As Leovinius leaned towards the Starship, the wind picked up, blasting dead leaves, old snack-wrappings, torn religious journals, pages of sentimental verse, knitting patterns and all the other usual detritus left behind by construction workers, across the Servicing Area.« Starship Titanic je bila spletna računalniška igra, ki so jo igrale množice, potem pa je na Adamsovo prošnjo Terry Jones po njej napisal knjigo. Seveda je vse skupaj zelo »vodičasto«, hkrati pa se tudi zelo pozna, da je Terry filmski in ne knjižni človek. Vseeno fino. wiki |
 | China Mieville, Railsea »Their antique & reclaimed wares were set on stalls on the dockside, according to various taxonomies. Pitted & oxidized mechanisms from the Heavy Metal Age; shards from the Plastozoic; printouts on thin rubber & ancient ordinator screens from the Computational Era: all choice arche-salvage, from astoundingly long ago. & the less interesting stuff, too, that discarded or lost anything from a few hundred years ago to yesterday – nu-salvage.« China se z vsako knjigo utrjuje na mestu meni najljubšega sodobnega SF pisca. V romanu Railsea se odpravi v daljno prihodnost, v kateri so morja izsušena, na njihovem dnu pa ležijo neskončni kilometri sistemov tračnic, po katerih se vozijo vlaki na najrazličnejše pogone. Genialno! wiki |
 | Eoin Colfer, And Another Thing… »Heimdall adopted a heroic stance, which is not easy when one is clad in a garish ski suit, but in fairness the god carried it off. He raised his horn and blew a long, undulating series of notes that sounded suspiciously like the old Betelgeusean nursery rhyme ‘Arkle Schmarkle Sat on a Schmed’, but with a semitone more implied violence.« Eoin Colfer je napisal šesti del »vodičaste« trilogije in moram reči, da je delo zelo dobro opravil. Če ne drugega, je zmedeno peto knjigo malce razjasnil in postavil v smiseln kontekst. wiki |
 | James S. A. Corey, Caliban’s War
»Prax didn’t understand how near he was to collapse until he ate. Canned chicken with some kind of spicy chutney, soft no-crumb crackers of the type usually used in zero-g environments, a tall glass of bear. He wolfed it down, his body suddenly ravenous and unstoppable.« Drugi del »Leviathan Wakes«. Fino, edino ni mi jasen pomen naslova, ker nima nobene zveze z zgodbo. Čakam tretji del, ki bo menda zadnji v seriji.
wiki |
 | Eoin Colfer, The Last Guardian
»The crickets, which had been nicknamed Jiminies by Dublin entomologists, were seen all year round only on the Fowl Estate, and they could grow to the size of mice. Artemis now guessed this was an effect of the magical radiation seeping through the earth. What he could not have guessed was that the magic had infected the crickets’ nervous systems with a degree of sympathy for the Berserkers.« Colfer je na spodoben način zaključil cikel osmih knjig o Artemiso Fowlu. Če ste jih brali, potem te nikakor ne spustite.
wiki |
 | Daniel H. Wilson, Amped
»The answer is already nibbling at the back of my mind. Little memories of life here at the shop: playing, working, even sleeping here when my dad worked late. And every once in a while, after the nurses left and the front door was locked, Dad called me into the operating room to check on my implant.« Tokrat (pred kratkim sem bral njegov Robopocalypse) razmišlja Wilson o tem, kaj nas dela ljudi, kje je meja med človekom in strojem in kako hitro se vsak znanstveni napredek sprevrže v politično orodje, osnova za zgodbo pa so ljudje z možganskimi vsadki, ki izboljšajo njihove umske sposobnosti. Malce preveč predvidljivo, sicer pa v redu. wiki |
 | Kim Stanley Robinson, 2312
»It was an irony of their time that the trip down the elevator cable was going to take longer than many interplanetary voyages, but that’s the way it was. Five days stuck in a hotel. She spent the days attending performances of Glass’s Satyagraha and Akhnaten, also dancing hard in a grueling class designed to get people toughened up for one g, which sometimes hit her pretty hard.« Ah, Robinson! RGB Mars, Antarktika … kaj naj rečem več. Tokrat opisuje prihodnost, v kateri je človeška rasa že razseljena po sončnem sistemu in se približuje idealu večnega življenja. Po pričakovanju počasno zgodbo prekinjajo neskončni opisi planetov in mesecev. Mljac!
wiki |
 | Daniel O'Malley, The Rook
»The body you are wearing used to be mine. The scar on the inner left thigh is there because I fell out of a tree and impaled my leg at the age of nine. The filling in the far left tooth on the top is a result of my avoiding the dentist for four years. But you probably care little about this body’s past. After all, I’m writing this letter for you to read in the future.« »Najdba« letošnjega leta – prvenec avstralskega pisatelja, ki se dogaja v »sedanjosti«, v kateri je svet poln ljudi z nadnaravnimi sposobnostmi, ki jih nadzorujejo skrivne agencije. Glavna junakinja se na začetku knjige zbudi in ugotovi, da je izgubila spomin, nato pa … eh, kar bi govoril. Preberite si, se splača. wiki |
