Aprilsko branje

 

	The RoadCormac McCarthy, The Road »The land was gullied and eroded and barren. The bones of dead creatures sprawled in the washes. Middens of anonymous trash. Farmhouses in the fields scoured of their paint and the clapboards spooned and sprung from the wallstuds. All of it shadowless and without feature. The road descended through a jungle of dead kudzu. A marsh where the dead reeds lay over the water. Beyond the edge of the fields the sullen haze hung over earth and sky alike.« Zemlja po katastrofi (atomski vojni, najverjetneje, čeprav nikjer ni eksplicitno omenjeno). Biosfera je pretežno uničena, redki preživeli ljudje se potikajo okoli in pobijajo med sabo. Črno, črno, črno, še bolj črno, a odlično napisano. Pa konec je presenetljivo optimističen, vsaj v okviru celotne pripovedi. Vredno prebrat, ampak ne počet tega v depresivni fazi. wiki
	Carl Híaasen:Skovikanje »To so bile najlepše sove izmed vseh, kar jih je policist Delinko kdaj videl – velike so bile le osem ali devet palcev. Bile so temno rjave barve, s pegastimi krili, belkastimi vratovi in predirnimi rumenkasto rjavimi očmi. Policist Delinko ni bil strokovnjak za ptice, a bil je navdrušen nad kot igrače velikimi sovami. Nekaj trenutkov so strmele v avto in njihove velike oči so se lesketale v neznani barvi. Nato pa so odletele in ko so se počasi spuščale v grmovje, so skovikale.« Zgodba o varovanju narave in o samostojnem odločanju. Jako dobro! wiki
	David Roberts & Alan MacDonald: Umazani Berti in deževniki »Berti se je pogledal. Zares je bil lepo zapackan. Na pajacu je bilo nekaj lepljivega, ki je dišalo kot paradižnikova mezga. Odpihnil si je nekaj listov čaja z rokava in si poravnal kapo. Košček jabolčnega olupka mu je padel z glave.« Umazana knjiga o umazanem dečku, notri pa tri zgodbe. Deževniki! Olika! Smeti! Za pet minut branja med kosilom.
	David Roberts & Alan MacDonald: Umazani Berti in gate »Tako zatopljen je bil v svoje misli, da ni opazil papirnatega krožnička z jagodovim želejem, ki je ležal na poti. Berti je stopil naravnost v žele in spodrsnilo mu je. Zakrilil je z rokami, da je vrečko odneslo v zrak je in kakec kar izstrelilo ven.« Gate! Slava! Kakec!
	Paul Torday: Muharjenje v Jemnu »In vse to bomo dosegli s pomočjo britanskih znanstvenikov. Pa še nekaj: naša država je v ribiški znanosti vodilna na svetu. Zahvaljujoč politiki te vlade. Če lahko uspešno naselimo losose v Jemen, je sploh kje kakšen kraj, kjer tega ne bi mogli ponoviti? V Sudanu? V Palestini? Kdo ve, kakšne nove izvozne možnosti se bodo odprle, pa ne samo za znanstvenike, temveč za svetovni priznane proizvajalce ribiške opreme, ribiških oblačil in umetnih muh za lov na losose.« Britanski biolog, ki se večinoma ukvarja s školjkami, se zaplete v projekt naseljevanja lososov v Jemen. Absurdno? Vsekakor, tako kot pritiče politični satiri! Priporočam, pa čeprav nerodni znanstvenik na koncu ne dobi dekleta.
	Cherie Priest, Boneshaker »Citizens clamored for safety, but where could it be found? The earth itself opened up and swallowed them, here and there where the Drill Engine’s tunnel was too shallow to maintain even the thinnest crust of land. The quaking, rolling street flung itself like a rug being flapped before beaten clean. It moved hard from side to side, and in waves. And wherever the machine had gone, there came the sounds of crumbling and boring from the underground passages left by its passing.« Nori znanstvenik izvrta luknje pod Seattlom, poruši nekaj hiš in izropa večino bank. Iz lukenj začne polzeti plin, ki večino ljudi ubije, nekatere pa spremeni v zombije. Mesto obdajo z zidom, nad njim pa samo občasno poleti kakšen cepelin. Potem pa se ne preveč lepega dne v mesto odpravita mama in sin … Ena od letošnjih nominirancev za nagrado Hugo za najboljši roman. Odlično branje, predvsem zaradi krasne atmosfere, ki te tako zagrabi, da skoraj misliš, da živiš v tunelu in se večino časa sprehajaš naokoli s plinsko masko na glavi.
	China Mieville, The City & the City »I had unseen it as we took KarnStrász, at least ostensibly, but of course grosstopically present near us were the lines of Ul Qomans entering, the trickle of visitor-badge-wearing Besź emerging into the same physical space they may have walked an hour previously, but now looking around in astonishment at the architecture of Ul Qoma it would have been breach to see before.« Definitivno najboljše branje letošnjega leta in knjiga, h kateri se bom še vračal. Zgodba o dveh mestih, ne samo da stojita drug ob drugem, temveč se prepletata. Deli mest so ločeni, deli se prepletajo (ena stavba stoji v enem mestu, druga v drugem), deli pa so skupni (ni popolnoma jasno, kaj spada kam). Prebivalci so od malega kondicionirani, da vidijo samo svoj del mesta, drugo polovico pa »odvidijo«. Življenje v takem mestu je seveda nenavadno, še bolj, ko se zgodi umor, katerega sledi vodijo v obe mesti. wiki
	H. Beam Piper, Little Fuzzy »He got up, with Mamma and Baby, and crossed to where Leslie Coombes was sitting. By this time, somebody was bringing in a coffee urn from the cafeteria. Fuzzies ought to happen oftener in court.« SF za mladino (podkategorije: osvajanje vesolja, stik s tujo življenjsko vrsto), katerega glavna zanimivost dandanes je, da je bil napisan leta 1962. Zabavno branje z anahronističnega vidika, saj se vesoljski leti in antigravitacija prepletajo z analognim zapisovanjem zvoka in slike ter pisalnimi stroji. Knjiga je v javni lasti in jo lahko prosto prenesete na računalnik/e-bralnik. wiki