| Rok se približuje in jaz še vedno hitim z delom. Še malo, pa bo konec meseca, potem si bom lahko oddahnila. Tačas je na moji ustvarjalni mizi komajkaj. Ena napol dokončana dvojna stran z deklico, ki sem jo narisala z neošiljenimi otroškimi barvicami med čakanjem v eni zdravniški ordinaciji, ena enojna. Toliko, da spočijem misli po kosilu in da se ne nabira pajčevina … | My deadline is looming behind my back and I’m still rushing with my translation work. If it wasn’t for the fact that the end of month is near and I’ll be finally able to relax, I’d probably have to deal with cobwebs on my art tables pretty soon. Nevertheless, there’s a spread slowly coming along with doodles to clear my mind a bit (I drew the girl a month ago in a waiting room), one single … nothing much. |
Pozdravljena! Mogoče eno neumestno vprašanje: Kaj pa je sploh to art dnevnik in čemu je namenjen, oziroma kaj si z njim počneš, ko je gotov. Je pa lep!
OdgovoriIzbrišiPrijetno ustvarjanje še naprej!
To je malček težko opisati. Art dnevnik je igrišče. Namenjen je lahko čemurkoli želiš. Lahko je skicirka za zamisli, lahko je poligon za preizkušanje tehnik, lahko je samo barvast dnevnik. Hkrati je samoterapija. Ko moraš kaj dati iz sebe, to napišeš v dnevnik, če hočeš pregnati grde misli, jih prebarvaš z živimi barvami, če hočeš ohraniti spomin na kaj, dodaš fotografijo, če si prebrala lepo pesem, jo lahko zapišeš in okrasiš, če si naletela na fin izrek, ki bi ga rada prebrala še kdaj, ga vključiš na kakšno od strani ... Namenjen je načeloma samo meni. Jaz sem prvega začela delati pred 6 leti in sem do zdaj napolnila nekaj različnih zvezkov. Na svojih straneh ga objavljam bolj zato, da bi vam pokazala, da je vse dovoljeno, da ni treba, da je vse lepo, da ne obstaja nekaj, kar je napaka, da bi še kdo poskusil - in nekaj punc je poskusilo. Zvežčke tako kot jaz nosijo v torbici, rišejo v čakalnicah, na avtobusih, pišejo na vlakih ... To je tisto, kar ostane tebi. Voščilnico narediš za nekoga drugega, zase je ne greš delat. Art dnevnik delaš zase. Ko je končan, gre na polico. Včasih polistaš po njem - ali pa ne. Ko ga delaš, se sproščaš in nič ne pritiska nate, nikomur ni treba pokazati (lahko pa), nihče ga nima pravice ocenjevati (če pa že, mora to zadržati zase :P). Obstaja tudi različica "spominske knjige" - skicirke, ki krožijo po svetu, strani, ki se izmenjujejo in šivajo skupaj, tako da imaš košček nekoga in ima nekdo drug košček tebe.
IzbrišiUpam, da je moj odgovor dovolj izčrpen, sicer vprašaj še :)
Na predstavitvi v Rayherju sem rekla: zvezek, barvice, vodenke ... vse skupaj je veliko cenejše od psihiatra, učinek pa je precej podoben ;) Dekleta so se zasmejala, a so priznala, da je kar fajn res.
O marička, to pa je več kot izčrpen odgovor - super napisano. Skratka ... sama se sproščam z ogromnimi količinami teka, a na koncu je učinek enak - vse je cenejše kot psihiater. Super ste - vse ve ustvarjalke!!!!
OdgovoriIzbriši