Blazina

Včeraj sem se vsa utrujena vrnila s poroke in po zasluženem popoldanskem počitku je klical svak, če pridemo danes popoldne na nečakov prvi rojstni dan. Ja, pridemo, seveda. Ampak mi smo brez darila, šmir. Kaj je že primerno za enoletnika, ki je mlajši bratec in ima njegov starejši bratec vse, kar bi lahko en ali drugi potrebovala? In kje je že kakšna štacuna odprta v nedeljo? A 2x da bi hodili v Ljubljano? Ne bi, no, kaj pa, če bi malo šivali? In smo šivali. Vsi štirje. Velika otrokinja je urezala in sešila notranjo blazino, polniti ji jo je pomagal mališan, male roke so ravno prav velike za prekladat spužvaste kocke skozi luknjo, Slovon je likal fliselino na črke, mati je pa z velikimi škarjami v rokah pihala proti šivalnemu stroju. Potrebovali smo 4 ure. Par minut vmes za malico smo si vzeli, kosila ni pa noben skuhal, smo jedli, kar je ostalo od včeraj … Morje teče okoli in okoli, sicer pa je zadnja stran prazna, da ne bodo šivi žulili nežnih ličk. 30x45 cm.

I had to whip up a last minute birthday present for my little nephew, he’s one year old today. Stores closed or a tad to far for a comfortable shopping, no ideas for toys … I’m sure most of you found themselves in a similar situation. I have no idea where did the idea for the pillow come from, but we decided on the dolphin when we saw Maja’s whale while surfing the blogs today. Time was scarce and everybody got involved. Our little miss with the inner pillow, the wee one helped stuffing it, Slovon was ironing and I was huffing and puffing until a pillow came to be.