Februarsko branje

	Jeff Kinney, Dnevnik nabritega mulca: Dnevnik mestne mevže, Robi je car »Tako je prišlo v šolo veliko različnih ljudi z različnimi poklici. Mislim, da je bistvo vsega tega v tem, da bi tako spoznali poklic, ki nam je všeč in se tako lažje odločili, kaj bi v življenju radi počeli. V resnici pa je šlo za to, da ugotovimo, katerega poklica nikakor ne bi želeli opravljati.« »Nikec« v sodobni izvedbi. Sveže in s prijetnimi slikicami. Všeč. wiki
	Agatha Christie, Velika četverica »Mais non, pozorneje poglejte. Eden od odtisov, ki so nastali ob odhodu, umazan s krvjo, je prekrit z odtisom noge, ki je prihajala v hišo. Sprašujem se, zakaj se je vrnil. Ali je takrat pomislil na figurice iz žada? Vse skupaj je smešno … Neumno.« Če ne bi vedel, da berem Agatho Christie, bi mislil, da imam v rokah Jamesa Bonda. Poirrot divja okoli, rešuje probleme z levo roko (tako nekako kot sodobni Sherlock Holmes), spotoma pa še premaga četverico, ki poskuša zavladati svetu. wiki
	Shaun Tan, Zgodbe iz oddaljenega predmestja »Nihče ni opazil dečka, ki je z enciklopedijo morske zoologije pod roko smuknil skozi vrata te hiše in se splazil proti zaplati v obliki dugonga, se z rokami ob delesu ulegel na sredino, opazoval oblake in zvezde ter upal, da bo minilo precej časa, preden bosta njegva starša ugotovila, da ga ni v sobi, in jezna prišla ven ter vpila.« Prva v slovenščino prevedena knjiga zelo nagrajevanega avstralskega pisatelja. Upam, da bo še kakšna, ker ta je ODLIČNA! Čisto odštekane zgodbice, zraven pa odlične risbe. Za otroke vseh starosti. wiki
	Brian Falkner, To je res pravo! »Fizzerjevo pravo ime je bilo Fraser, a so ga vsi klicali Fizzer, ker je znal izvesti tisti spretni trik z gaziranimi pijačami. Če si mu dal požirek gazirane pijače, katere koli peneče pijače, je ugotovil, za katero gre. Ločil je kokakolo od pepsi (čeprav to znajo vsi). A Fizzer je razlikoval lahko kokakolo od navadne kole, kokakolo iz pločevinke ali steklenice. Razločil je celo kokakolo iz dvolitrske steklenice od kokakole iz manjše steklenice, dokler je bila le-ta seveda sveža.« Ugrabijo edine tri ljudi, ki vedo za skrivni recept Coca cole in pomaga lahko le novozelandski mulo z izredno občutljivimi čuti. Čisto zabaven mladinski triler z na trenutke zelo šepavim prevodom.
	Žiga X. Gombač, Skrivnost stoletnega vetra »Poklicani arheolog je pristopil in Lin je opazil, da je iz posebnega srebrnega kovčka vzel zapestnico in jo previdno namestil na posebno mesto na napravi. Nato se je hitro umaknil.« Zgodovinsko/vzporednovesoljski/edinotilahkorešišsvet mladinski roman, namenjen bralcem iz konca osnovne/začetka srednje šole. V bistvu še kar dobro, boljše od marsikaterega tujega (in prevedenega) čudeža. Bo treba v knjižnici poiskat še prve štiri dele iz serije.
	John Boyne, Nace gre od doma »Nace Pšeničnik je odšel od doma zgodaj zjutraj, še preden je vzšlo sonce, še preden so se zbudili psi, še preden se je osušila rosa na poljih.« Osemletnik zapusti dom (zakaj, spoznamo šele proti koncu knjige) in se znajde v domišljijskem svetu, kjer se drevesa sprehajajo naokoli in se jazbečarji pogovarjajo z ljudmi. Tam spozna zelo posebnega izdelovalca igrač (pa ne bom povedal, koga, da ne kvarim veselja morebitnim bralcem), ki mu počasi pomaga spoprijeti se s problemi. Smešno, veselo, žalostno in predvsem polno odličnega pripovedništva. Uporabno tako za mularijo, ki se v globine pisanja pač ne bo spuščala, kot tudi za starejše. Zelo priporočam!
	Neil Stephenson, Quicksilver »In the end, it took Jack several minutes’ looking to allow himself to believe that he was viewing all of the world’s ships at one time—their individual masts, ropes, and spars merging into a horizon through which a few churches and windmills on the other side of it could be made out as dark blurs. Ships entering from, or departing toward, the Ijsselmeer beyond, fired rippling gun-salutes and were answered by Dutch shore-batteries, spawning oozy smoke-clouds that clung about the rigging of all those ships and seemingly glued them all into a continuous fabric, like mud daubed into a wattle of dry sticks.« Prvi od treh debelih špehov, ki sestavljajo zgodovinski roman iz konca 17. stoletja. (Stephenson sicer poskuša zadevo »prodati« koti SciFi, ker je notri nekaj malega anahronizmov, ampak mene s tem argumentom ni prepričal.) Pretežno se zadeva ukvarja s prvimi znanstveniki, pa z alkimisti, francoskim dvorom, potepuhi in gusarji, življenjem v Hindustanu itd itd, tempo pa niha od hitrega opisovanja akcije do strašansko počasnih opisov dogajanja v Angliji in Franciji. Ni slabo, hkrati pa na trenutke tako počasno, da se sprašujem, zakaj jo sploh še berem. wiki

Še vedno berem: Baroque Cycle