Svet se pa vrti [320]

Ročni samorog! www / vir
Črnilo in vodenke. www / vir
Finska. www / vir
Omarice. www / vir
Poslikave, ki »lebdijo« v zraku. www
Skulptura. www / vir
Fotogenična ježevka. www / vir
Avtomobilček. Na daljinsko vodenje. S pogonom na elastiko. www
Snežni festival v Sapporu. www
Stolček. www / vir

Slikanje v tehniki enkavstika

V soboto sem se udeležila delavnice Slikanja v tehniki enkavstika v Narodnem muzeju Slovenije. Nekaj YT videov na temo sem že videla, vendar je bilo naše delo drugačno, ker so se ga v NMS lotili brez “goljufanja”. Po starem, takorekoč. Začeli smo s teoretičnim delom, potem pa je vsaka udeleženka (nič fantov, tega smo že vajene) dobila grundirano leseno ploščico in začela razmišljati, kaj lahko naredi z njo. Jaz sem se za začetek oprla na eno od mojih ustvarjanj v art journalu in nastala je tale slika. Ja, še vedno packam v zvezke, ki jih nihče ne vidi. Morda bi pa morala kakšno slikico spet objaviti?

On Saturday I went to a National museum of Slovenia workshop. We learned a lot about encaustics and then we were able to try it. This is my first piece, made after a sketch from my art journal. Yes, I still make those, even if I don’t publish them. Maybe I should start publishing them again?

Z njo sem za prvič še kar zadovoljna. Z voskom je težko delati, ker se na čopiču ohlaja in trdi, že ko ga nosiš proti svoji podlagi. Pestro. Na njej sem poskusila precej možnosti, ne pa še vseh, zato sem se lotila še svoje druge ploščice.

This is the second piece, which I started more confidently and was quite disappointed towards the end. Tough life, huh? Anyway, I didn’t get the effect I wanted, so I started scraping and reheating and adding and as I went on, I was less and less happy.

Želeni efekt mi ni uspel, zato sem naprej praskala in segrevala in mazala in segrevala in mi je bilo vse skupaj vedno manj všeč. Na koncu je nastalo nekaj približnega.

So I ended up with this one. Moody and a bit dark.

Moji mami je bolj všeč od prve in pravi, da je to “Požar na Krasu”. Tudi prav. Na FB straneh NMS je še fotografij: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.934052289940255.1073741831.869199696425515&type=1 Med njimi je tudi naslovka mojega art journala <odmor za zardevanje>.

My mom likes it more than the first piece and says that the title of this one is “Karst on fire”. There are more pictures on the museum’s FB page: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.934052289940255.1073741831.869199696425515&type=1 Even the polymer clay cover page of my art journal is there <blushing>.

Sneg … in srne

Ko je sneg, je treba hrano poiskati magari na vrtovih, pravijo srne. In ker smo druga hiša od gozda, jih včasih vidimo tudi na našem dvorišču. Danes sva presenečeno opazovala sledi na vrtu in luknjo okoli zelja. Očitno so prišle na malico. Tudi sliko imamo - zjutraj jih je presenetila S. in jih posnela s telefonom, ko so se čez sosedovo parcelo vračale domov.

As we are living near the woods, we sometime see deer walking around the house. This morning our daughter surprised them on the yard and managed to snap few photos while they were walking back home.

Preobleka za stol

Najprej predzgodbica: Tale počivalnik je bil eden prvih kosov, ki sva ga imela v stanovanju pred ohoho leti. Pravzaprav imava 2 taka. Drugih foteljev v dnevni sobi ni bilo. Ta počivalnik je bil tudi idealen za dojenje. Ko smo se preselili, je eden pristal v dnevni in v njem večinoma sedi Slovon. Drugi je pristal v spalnici in se na njem zbirajo moja odložena oblačila. Tista za naslednji dan, tista, ki sem jih imela oblečena samo 2 uri, ko sem slučajno skočila iz domače pisarne … saj veste. Frrrr, minilo je skoraj dvajset let in že smo pristali v neki rahlo mračni in rahlo snežni januarski nedelji, ko sem naredila taktično napako. Svojega ljubega Slovona sem nagovorila, da čisto sprazniva dnevno sobo, presesava vse možne kotičke, pomijeva tla (no, take stvari pri nas po novem počne Sharky, kaj bi se človek po nepotrebnem zafrkaval, če obstajajo robotki, ki lahko opravijo to namesto njega). In ko sva bila že pri delu, sem rekla, dajmo še prevleko na stolu v pranje, pa pravzaprav, nesi tega, ki že močno škripa, v spalnico, pa tistega dol. In začnem slačiti in ugotovim, da je prevleka precej uničena, na zgornjem je bila še tista, ki jo je še davno pokojni maček spraskal, tako da je bila polna lukenj, a kaj, ko je bil spraskani del v kotu, pa ni bilo pomembno … In “nisem imela izbire”, obe nedokončani zapestnici iz poligline sta morali v kot in počakati na kakšen drugi dan, jaz pa sem začela iskati primerno blago. Ampak tako velikega in dovolj trpežnega kosa pač nisem imela doma, zato je padla druga odločitev – porabiti nekaj kavbojk, ki čakajo na predelavo. In sem začela rezati in trgati, meriti in sestavljati, in nastalo je tole.

I planned to finish two polymer clay bracelets this weekend. But we all know how plans go and when I saw the state my washed chair cover was when it came from the washing machine, I decided that making a slip cover for the chair is something I can do on a snowy Sunday and definitely not something I would attempt for example on a Monday after a full day of translating. I can work with polyclay then, but not battle with my sewing machine. She was particularly cooperative yesterday, though, I have to confess. I ripped apart 5-6 pairs of jeans that were waiting for upcycling. I changed threads a lot, because I sewed the strips together with a surface zig-zag stitch in various colors. I had to change the spool a lot, because I used a lot of thread! And everything worked, I was surprised to say. I finished in time for the broadcasting of the new Top gear ;) So I present you my “new” cozy chair.

Priznam, da sem pretežno ponosna nase, čeprav sem za vse skupaj porabila okrog 6 ur. Spodnji del je vreča, tako da blazina zdrsne vanjo, zgornji je pa vržen čez. Moram še ugotoviti, ali ga moram kako speti na sprednji del, blazina se namreč na stolu drži z originalno prevleko, ki je zdaj “spodnja” prevleka. Kosi so postavljeni kar eden na drugega in prešiti s pisanimi cik-cak šivi. Pojma nimam, ali se bo kaj naprej cufalo, pojma nimam, koliko časa bo zdržalo. Tudi kavbojke so bile različno obrabljene, pa nekatere so bile elastične, nekatere ne … živi bili, pa videli. Na zadnji strani pa še “presenečenje”, za katero še ne vemo, ali bo uporabno:

That has two pockets in the back. I have no idea if they will be useful or not, though. I also can’t predict how durable this will be, but it was a fun experiment. Even if my back hurts today.