Maja me je povabila, naj sodelujem v izzivu Kuhajmo z Vodnikom, se pravi po starih starih kuharskih bukvah iz leta 1799, v katerih je že jezik svojevrstna naloga. Najprej sem si rekla, da tako ali tako ne bo časa, potem sem si rekla, da bom imela težave, ker smo v tej hiši zaradi alergij in podobnih občutljivosti že trije na paleoprehrani, pa sem vseeno hodila malo brat recepte. In sem prišla do št. 52: | This is an experiment – cooking after a cooking book from 1799 in old Slovenian. If anybody cares for the recipe, let me know, I will not translate it otherwise. |
Maslene jajca
Naj vam olajšam branje: 52. Maſléne jajza.Dvanajſt jajz v' terdo ſkuhaj, No, pa sem si rekla, to bi pa znalo biti za nas, če namočeno žemljo nadomestim npr. z namočenimi mletimi mandlji. Količine (razen jajc) niso navedene. Časi niso navedeni. Temperature niso navedene. Postopek je polovičen Sledil je kup improvizacije z nekaj bentenja. Pa sem začela s kuhanjem jajc na trdo (in pozabila nanje med delom, ampak se je izkazalo, da sem jih kvečjemu premalo časa kuhala kot preveč, ker se niso hotela lupiti, je pa res tudi to, da so bila sveža naravnost s tržnice). Slovon mi je prinesel račje repke in cele rakce. Repke sem podušila, cele sem skuhala v slani vodi in jih olupila. Na neki določeni točki, ko mi je bilo že vse odveč, je bila kuhinja taka, kot da bi bomba treščila vanjo. Prinesel je tudi šampinjone, da so bili za dodatek fili. |
Zadaj se na račjih trupelcih brez repkov dela “rakov putr” – maslu dodajam vonj in okus po rakih. To se je izkazalo za prilično nepotrebno, čeprav lupin nisem strla v možnarju. Po rakih je namreč vonjala cela hiša. Kot vidite, nisem dobila lepih izdolbenih v trdo kuhanih jajčnih beljakov, zato se tudi nisem močno trudila s sekljanjem repkov, losoovega fileta in podušenih šampinjonov. Izkazalo se je, da se mi tudi z dolbenjem trdo kuhanih jajc ne bi bilo treba. Na koncu je bilo namreč videti tole: |
Tisto belo na vrhu je ostanek rakovega masla, razmešanega s kislo smetano. S tem sem tudi pomazala stene, preden sem vlila maso iz v multipraktiku zmiksanih trdo kuhanih rumenjakov, surovih jajc, dušenih repkov, kuhanih repkov in dela lososa. Ostalo je grobo seseklajno glumilo srednjo plast. Pekla sem pokrito približno eno uro pri 1800 C, potem pa še kakšne četrt ure odkrito, da se je na vrhu malo zapeklo. Ker sem zadevo obrnila na krožnik, tega sploh ni videti, tako da – tudi če ne bi. Ampak malo zapečena smetana je načeloma dobra. Zvrnila sem na krožnik, ki sem ga podedovala po pokojni prateti Lojzki, ki sicer ni živela v 18., ampak v 20. stoletju, ampak to je bila najstarejša zadeva, kar sem jih našla doma, pa še slučajno je bil prave oblike, |
Če bi pustila malo dlje v pekaču, mi tisti zadnji del verjetno ne bi razpadel. Se je v hladilniku pozneje vse sprijelo. Kot sem rekla, jajc pojemo sicer v tej bajti približno 30 na teden, ampak za tehle 13 v eni jedi bomo kljub temu potrebovali vsaj tri dni. |
Sklep: tole je dovolj dobro, da se bo na način zaposlene gospodinje morda kdaj ponovilo. Zato se kljub vmesnemu bentenju Maji zahvaljujem za povabilo k sodelovanju. Maslena jajca po Vodnikovo, ampak na način zaposlene gospodinje za eno štiričlansko družino, ki tega noče jesti tri dni: 3 jajca skuhaj na trdo in jih razreži na ploščice ali pošlji 2x skozi rezalnik za jajca, na maslu popraži manjši paket odmrznjenih račjih repkov, kozic ali česarkoli podobnega, ki jim dodaš ene 6 sesekljanih klobukov šampinjonov in malo peteršilja, po želji pa tudi kakšen ostanek ribjega fileja. Stepi 2 jajci in vmešaj pol kisle smetane. V tole maso stresi vse suhe sestavine, če se ti zdi zelo zelo redko, vmešaj malo drobtin ali mletih mandljev, vlij v primerno posodo in peci pri 1800 C, dokler ne pride zobotrebec ven približno suh. |
Odlično! Deuze points!
OdgovoriIzbrišiHvala :D
IzbrišiDobro, da si to najprej ti preskusila. Sicer ne razumem, kaj je narobe z na maslu popraženimi kozicami in umešanimi jajci s šampinjoni ali celo omleto posebej, ampak ok. Se mi zdi, da so te kuharice iz 18.stoletja imele veliko cajta.
OdgovoriIzbrišiAneda, to bi bilo veliko preprosteje. Pa že moja poenostavitev prihrani nekaj ur gnjavaže. Ni to za sodobni čas, ne. Pa količina tudi ... 13 jajc? To je več kot v tisti moji sloviti torti po Kalinškino!
Izbriši