Na severni strani hiše imava soseda (pa na južni in vzhodni tudi), in ker je sever pri nas “gor v hrib”, ima severni sosed škarpo. Tako, precej visoko – ker je hrib pač strm. Tik pred to škarpo imava še malo zemlje in na njej (tudi) tri hruške. (Čisto mimgrede – pod tole gredico je še ena škarpa, taka originalna, že 50 let stoječa – tako strm je naš hrib. Še bolj mimogrede – desno od teh hrušk stoji rastlinjak.)
Tele hruške naj bi rasle v špalirju – razpeljane levo in desno po žicah. Za to pa seveda rabimo žice. In stebre, na katerih bodo te žice napete. Ker pa se mi ne da kaj dosti kopat v naša kamnita tla (in popolnoma sem prepričan, da bi vsaj na dveh mestih že po desetih centimetrih naletel na kamenje) in ker sosedova škarpa stoji točno na meji, sem se odloči, da bom stebre naredil iz železa in jih privil na škarpo.
Ne bom risal skice, se mi ne da. Tisto, ki sem že imel vrženo na papir, sem pa izgubil. Boste že spotoma videli, kako sem si zadevo zamislil.
Enostavna matematika pravi: tri hruške = štirje stebri. Vsak steber bo imel šest nosilcev (po tri na vsaki strani). 24 nosilcev, torej. Narejeni bodo iz železnega traku preseka 30 x 5 mm. V Merkurju so mi narezali 8 trakov po 120 cm …
… potem sem pa vsakega razžagal (s kotno brusilko iliti “fleksarico”) na tri dele (po 38 cm) in ostanek.
Stebri bodo iz kvadratnega profila 30 x 30 mm. Trije daljši (na spodnji sliki) in en krajši – čisto na levi je škarpa nižja.
Stebre sem na eni strani poševno odrezal (kar s fleksarico in prostoročno – sem se počutil kakor da kiparim z motorno žago :) ). Na ta del bom privaril tisti mali ostanek, ki sem ga pridelal pri rezanju traku. Tako bo steber na vrhu zaprt (da ne bo tekla voda notri) in poševen (da ne bo voda na vrhu ostajala). Rez ni najlepši, ampak ko bom privaril pokrovček in pobrusil naokoli, se napake ne bodo več videle.
24 kosov nosilca sem prevrtal na obeh straneh. Naredil sem si enostavno vodilo iz odpadnih kosov lesa. Praktična zadeva – ni treba označevat mesta za vrtanje na vsakem kosu, pa še opilkov ne meče na vse strani, pa še obdelovanca mi ni treba držat in lahko zato sproti odsesavam opilke.
Najprej sem naredil 48 lukenj s 3 mm svedrom (doooolgčas) …
… nato pa sem jih povrtal s 6 mm svedrom (tudi dooooolgčas!).
En kos imam že upognjen v končno obliko. O postopku pa več naslednjič. Tale je bil samo za test.
Ostalih 23 upogibanje še čaka. Potem je treba še navrtati stebre in to kar nekajkrat – na treh mestih pridejo priviti nosilci, narediti pa moram tudi kar nekaj lukenj za žico. Privariti moram pokrovčke, vse zbrusiti in pobarvati. Še nekaj takih delovnih akcij, pa bo končano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar