Nekaj tulipanov z raznih koncev Vrhnike ...
... in nekaj z našega vrta.
Pofotkano včeraj in danes.
---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]
O vsem, kar se nam dogaja ...
Nekaj tulipanov z raznih koncev Vrhnike ...
... in nekaj z našega vrta.
Pofotkano včeraj in danes.
---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]
Jake von Slatt, mojster preoblačenja računalnikov, je zapakiral LCD zaslon in računalnikovo matično ploščo v stempunkovsko ohišje. www | |
Magnetni listki - da bo pomlad prišla tudi v vašo kuhinjo. www (direktnega linka se ne da naredit - v trgovini išči "magnetic leaves") / vir | |
V isti trgovini sem našel ta luštna balkonska korita ("balcony planter"). | |
Kaj vse se da narediti iz ostankov računalnikov in avdio/video opreme ... www / vir |
Danes smo si sicer nameravali ogledati slapove v okolici Zidaneg Mosta, pa smo si premislili in se odločili, da bomo raje kot po vlažni senci hodili po sončnih poteh. Dobra odločitev, vreme je bilo res krasno.
Odpeljali smo se na priljubljeno izletniško točko Ljubljančanov - na Katarino. Oziroma do vasi Topol, kakor se zaselek uradno imenuje. Za to dejstvo sem izvedel šele danes, ko sem Katarino iskal na zemljevidu. Wikipedia mi je hitro razjasnila pojme.
"Do leta 1955 je bilo ime zaselka Katarina nad Medvodami (po župnijski cerkvi), odtlej pa Topol, vendar staro ime ostaja zakoreninjeno med okoliškimi prebivalci. Uradna vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije posreduje podatke za Katarino nad Ljubljano."
Mislim da bom ostal kar pri Katarini, hvala.
Skratka, odpeljali smo se na Katarino, si podrobno ogledali kažipot in sledili dobro označeni poti do Sv. Jakoba. To nekako ni hitela biti tista pot, ki sem jo nazadnje prehodil pred petnajstimi leti, pa nič zato. [Nazaj grede smo našli tudi "staro" pot in ugotovili, da je nova precej lepša. Stara je šla včasih po grebenu, ki je zdaj že krepko pozidan, zato so speljali "ovinek" po asfaltu. Zoprno.]
Pot se najprej vzpenja po asfaltu, potem se zagrize v hrib (in to precej strmo), nato pa se sprehajaš praktično po ravnem, malo navdol in malo bolj navzgor. Razgledi s poti so krasni.
Po pobočju hribčka, na katerem stoji cerkev sv. Jakoba, je kar gomazelo ljudi.
Razgled z vrha je krasen - vidita se tako Triglav kot Nanos. Menda tudi Kum, a posavskega hribovja ne obvladam in ga nisem znal poiskati.
Največ "filma" pa sem porabil za slikanje panoramk.
360-stopinski pogled s Sv. Jakoba
---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]
Priznam, goljufal sem.
Bil je samo dež in oblaki so se ujeli na Planino in sonce je posijalo skozi. Fotka je sicer lepa, a čisto ploščata in relativno nezanimiva.
Potem sem se je pa lotil v Lightroomu in malo pretiraval. Rezultat sploh ni več naraven (pa cele kupe barvnih napak ima), mi je pa vseeno všeč. Tak, slikarsko pretiran dramatični občutek veje iz njega.
---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]
Bil je čuden teden, naj bodo čudni tudi izdelki ...
Skleda iz verige. Uporabna, kadar hočete gostom postreči s koktajlem iz matic in vijakov. www / vir | |
Stol iz lesenih koščkov. Priporočamo za najhujše sovražnike. www / vir | |
Steampunk iPod. Priporočam še ogled drugih izdelkov na spodnji povezavi. Res. Dobri. vir | |
Hodeče kolo. Me prav zanima, kako se to pelje. Po videu sodeč bolj ubogo :) www / video / vir |
Ko smo se vračali z Velega vira, nismo naredili ovinka skozi Rižano, temveč smo v Gračišču zavili v hrib proti Sv. Antonu. Vzpenjali smo se in vzpenjali (človek ne bi verjel, kako visoko se lahko dvigneš tako blizu morja) in se očarani ustavili na razgledni točki, skoraj 400 metrov visoko, tik pod vrhom Varda.
Pogled je segal od Tinjana do Loke, vmes pa se je v soncu svetil črnokalski viadukt.
Pa še panoramska slika za boljšo predstavo (klik vas pripelje do originala, velikega 9950 x 1970 pik).
---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]
To nedeljo smo si spet ogledovali slapove - tokrat na Primorskem. Tam je bilo vsaj nekaj sonca, vsaj občasno. Na straneh Boštjana Burgerja smo našli Veli vir, pri katerem sta nam bila všeč tako slika, kakor tisti del opisa, ki je omenjal "15 minut spusta v dolino". Petnajst minut ni noben problem, smo si rekli, tudi če je vreme bolj kislo. In smo šli.
Prva težava se je pojavila že na parkirišču. Two roads diverged in a wood ...
Odločili smo se za desno, ki ne gre skozi vas in ki kar nekaj časa okoliši po sosednjem grebenu, preden se spusti k vodi. In vode, te je bilo res precej, še največ pa na poti.
Za spust smo porabili precej več kot napovedanih 15 minut, nablatili smo se do kolen in si premočili čevlje, smo bili pa vsaj deležni lepih razgledov. Na levi sliki so Sokoliči in v ozadju Sočerga, na desni pa nese pogled ven iz Šengna, daleč čez južno mejo.
Po poti smo občudovali drevesa in semtertja kakšno rožico. V resnici sta bili zadnji sliki posneti na povratku, a tega vam ne bom povedal, pa vas ne bo motilo.
Slap je bil res veličasten. Zaradi obilice vode smo se seveda lahko pod nosom obrisali za lepo barvo tolmuna, ki jo omenja Boštjan :(
Na povratku smo ubrali drugo pot - da bomo manj hodili po mokrih poteh. Teorija je bila nekako takšna, da na bolj strmi poti ne nastajajo luže. Res je, zato pa po njih tečejo hudourniki.
Uspelo nam je v 30 minutah, kar verjetno pomeni, da po tej poti v suhem vremenu res porabiš samo 15 minut za spust. Skratka - če se vam mudi, je leva pot primernejša. Na desni pa je lepši razgled.
Za lep zaključek smo še kakšne četrt ure opazovali dogajanje v bližnjem kalu. Najprej smo videli samo žabice in drsalce ...
... potem pa smo našli še zeleno rego, ki je hitro pobegnila v vodo in odplavala k svojemu gospodu, ki jo je čakal sredi vode.
Orientacija:
---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]