To nedeljo smo si spet ogledovali slapove - tokrat na Primorskem. Tam je bilo vsaj nekaj sonca, vsaj občasno. Na straneh Boštjana Burgerja smo našli Veli vir, pri katerem sta nam bila všeč tako slika, kakor tisti del opisa, ki je omenjal "15 minut spusta v dolino". Petnajst minut ni noben problem, smo si rekli, tudi če je vreme bolj kislo. In smo šli.
Prva težava se je pojavila že na parkirišču. Two roads diverged in a wood ...
Odločili smo se za desno, ki ne gre skozi vas in ki kar nekaj časa okoliši po sosednjem grebenu, preden se spusti k vodi. In vode, te je bilo res precej, še največ pa na poti.
Za spust smo porabili precej več kot napovedanih 15 minut, nablatili smo se do kolen in si premočili čevlje, smo bili pa vsaj deležni lepih razgledov. Na levi sliki so Sokoliči in v ozadju Sočerga, na desni pa nese pogled ven iz Šengna, daleč čez južno mejo.
Po poti smo občudovali drevesa in semtertja kakšno rožico. V resnici sta bili zadnji sliki posneti na povratku, a tega vam ne bom povedal, pa vas ne bo motilo.
Slap je bil res veličasten. Zaradi obilice vode smo se seveda lahko pod nosom obrisali za lepo barvo tolmuna, ki jo omenja Boštjan :(
Na povratku smo ubrali drugo pot - da bomo manj hodili po mokrih poteh. Teorija je bila nekako takšna, da na bolj strmi poti ne nastajajo luže. Res je, zato pa po njih tečejo hudourniki.
Uspelo nam je v 30 minutah, kar verjetno pomeni, da po tej poti v suhem vremenu res porabiš samo 15 minut za spust. Skratka - če se vam mudi, je leva pot primernejša. Na desni pa je lepši razgled.
Za lep zaključek smo še kakšne četrt ure opazovali dogajanje v bližnjem kalu. Najprej smo videli samo žabice in drsalce ...
... potem pa smo našli še zeleno rego, ki je hitro pobegnila v vodo in odplavala k svojemu gospodu, ki jo je čakal sredi vode.
Orientacija:
---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]
Ni komentarjev:
Objavite komentar