Nakitkanje (12)

Kot je Slovon že napisal, sva včeraj zjutraj ob kofetu sedela s ta Frišno Polono. Izžrebala me je kot dobitnico noro fantastičnih, ročno izrezanih punčk in perjanic in Prostočasnika – ročno naslikane in izrezane punčke so doživele velik uspeh pri našem malem otroku, tako da, frišna, poln zadetek, Prostočasnik, ki ima tudi svoj blog, pa celo pri Slovonu, ob katerega izjavi, da so NJEMU všeč rjuhe na češnjice, sem skoraj s stola padla. Po 15 letih me moj dragi še vedno (nadvse pozitivno) preseneti. Še dolgo bova morala biti skupaj, da ga bom res spoznala, se mi zdi.

Ampak jaz niti na kofe ne znam it brez kakšnega rezultata svojih igračkanj v torbici (ma laaaažem, jaz torbice sploh ne znam nosit, škatlico je v dolino nesel kar Slovon, da sem imela proste roke in sem lahko hitreje hitela po Klancu navzdol, ker sem se spet začela prepozno odpravljati in je grozilo, da bova zamudila zaradi moje počasnosti in nekondicije). V glavnem, nakladam, za frišno sem sestavila kos nakita, za katerega sem sestavne dele naredila pred nekaj meseci, pa kar niso hoteli skočiti skupaj. Ko pa sem razmišljala o njenih odpičenih blogpostih, v katerih neznansko uživam, prav tako kot v komentarjih, ki se pod njimi znajdejo, je bila ideja tik-tak v glavi in tudi že ostvarjena.

In veste kaj? Paše ji. Če je seveda dovoljeno, da to kar jaz rečem.
Pa tudi nedeljsko kofe brez mularije je nam trem lepo sedlo. Prav fajn smo se imeli