Poroke …

Letos je leto porok. Spomladi so se začele, zdaj bo malo pavze, jeseni pa vsak vikend po ena … ampak poroke so naporne! Najprej zato, ker se je zanje kukr treba lepo oblečt, pa je treba lepo oblečt tudi otroke. Pol zato, ker se ti včasih plani s cunjami podrejo, ker se na hitro ohladi in sploh dežuje k pr norcih, pa je treba otroke oblečt v neki čist druzga, pa še zmir lepo, pa pogoriš na točki, ko naj bi otroke v kaj lepega tudi obul. Naši otroci čeveljcev pač nimajo. No, Sonča že, ne, že zaradi koncertov, ampak kaj, ko jih je ravno prerasla do točke, ko jo tiščijo res že na vsakem koraku, prerasla pa je tudi že moje, tako da si niti s temi ne moreva več pomagat. Pol so pa še same po sebi naporne, sploh če si zraven civilne poroke mladoporočenca omislita še cerkveno in še krst za svoje še ne enoletno dete …

Ampak tisti del, ko nastaja darilo za poroko, je zabaven. Meni. Zadnji trenutki seveda ne, ker nič ne stoji, kot je stalo v moji glavi, pa šizim. Ampak če je tako, da mlada družina načeloma vse ima, ker pač živi že dobro leto skupaj, pa se jo praktično opremi s financami, potem je red, da se te finance lepo zapakirajo. Zna pa trajati, da se ideja oblikuje do točke izvedbe. Meni je tokrat uspelo evrčke zapakirati takole:

V mali bakreni starinski likalnik, najden na bolšjaku, sem zataknila žice, na katerih letijo metuljčkasti denarci. Da žic ne bi bilo toliko videti, je pa čeznje naložena verižica za nevestico, mojo sestrično.

Zraven je bila še čestitka z novimi štampiljkami WOJ – za klasični slog te poroke z iiiiiiiiiiiii varianta vabilom so bile zelo primerne:

Na enak način sta narejena tudi notranjost in zadnja stran.