Poi

Naša punca se je na celjskem gradu navdušila nad poi, saj ste jo videli v videu, ne? Seveda jih je morala mami narediti. Sešili sva (moram reči sva, ker je notranje vrečke res sama na stroj sešila, moja sestrica si je namreč kupila tak stroj, na katerem lahko šivajo tudi otroci, ker ima omejitev hitrosti) jih v Kopru, končali pa v soboto zjutraj doma.  Tako je bila lahko na poroki dvorni norček, namesto dvorna dama. Pa še dedi jih je poskusil vrteti.

Najprej sem kar tako na pamet izrezala vrečici. Obšiti sta s cikcakom in to kar s cvirnom, ki je bil že na stroju. Šele ko je bil cikcak končan, me je zaradi barve spomnil na plamenček “ognjenih” poijev. Izrezala sem luknjice za kovice in se precej namatrala, da sem jih tako zakovičila, da se ne snamejo s tenkega blaga. (Update: še vseeno se snemajo dol, buuuu )
Potem sem izrezala kar iz belega platna vrečici za polnilo. Na stroj ju je po treh straneh sešila Sonča, ju obrnila, napolnila s peno in ostanki ter na roke sešila zadnjo stranico. Potem sva se malo potrudili, da sva jih vložili v zunanji vrečici, ker gresta kar na tesno.
Skozi luknjice sem potegnila vrvice, par vozlov, zank, mehki zanki za prste in …
… tadaaaaa, par poijev je narejen. Za zdaj še nimajo kroglice za posebne trike sredi štrikca, ampak tega se da tako ali tako menjati. Tale štrikec je mogoče nekoliko predebel, a na izvajanje osnovnih trikov to nič ne vpliva. Bil je edini, ki smo ga imeli doma :)

In ker mi pri takih zadevah reees ne škodi kakšno lepo blago, moram omeniti giveaway na blogu Ravenhill, ne?