Zrnec, ne me zajebavat

Včeraj sem se počasi vozil okoli naše prestolnice (ker se hitro ni dalo) in poslušal radio Antena, na njem pa slišal intervju z Jurijem Zrnecom. Tipičen pofl intervju - kako se počuti pa če ima kaj treme pa kaj bo danes na tapeti pa tako. Brezveze. Pa še razvlečeno je bilo na več kot petnajst minut. Še dobro da je bila gužva na cesti, da sem lahko vse slišal.

Danes pa si prižgem Orion (Antena do nas ne seže) in - glej glej - slišim intervju z Zrnecom. OK, tip je trenutno popularen, danes so Viktorji, menda mu povsod težijo, revežu. Spraševalec je bil Orionov, vprašanja pa nekam sumljivo znana. Če ima kaj treme, pa kaj bo danes zvečer pokazal, pa tako. Šele po treh odgovorih sem skužil, da Jurij govori natanko tiste besede, ki sem jih včeraj slišal na Anteni!

Zdaj me pa zanima, kdo mene zajebava. Očitno objavljajo radijci isti posnetek Jurijevih odgovorov in popajo svoje voditelje zraven. Ne vem pa, kdo je kriv za to - radijci sami ali mojstri, ki skrbijo za Jurijev lik in podobo.

V obeh primerih imam pa samo en komentar - Svašta! (© Ibro Hadžipuzić)

Obožujem

- prevajalce, ki trdijo, da prevajajo tehniko, potem pa prevajajo:

• fork-lift truck kot tovornjak, namesto kot viličar, ali pa tovornjak z vilico, ker še niso slišali, da so vilice množinski samostalnik in da se polovici vilic pri viličarju reče rogelj vilic,
• LPG kot LPG ali kot LPG-bencin (halooo, a za utekočinjeni naftni plin (UNP) niso pa še nikoli slišali?) - briga me, če piše v angleščini LPG-fuel, misli, ko prevajaš,
• lever niti slučajno ne kot vzvod ali vsaj ročica, ampak kot ročka (130x) - za mleko, ka-li?,
• diesel kot diesel - a nimamo dizla? a je pretežko v slovar pogledat?
• sedimenter kot sedimenter - pri tem, da avtomobilska industrija v Sloveniji uporablja prav tako tujko, ampak separator,
• controls kot kontrole, namesto kot krmila,
• rpm kot rpm, pa se v slovenščini le uporablja vrt./min. (ali vrt./min ali vrtlj./min) - kot da bi imeli premalo svojih izbir, je treba puščati tujo? ali pa prevajalec samo ni vedel, kaj to pomeni?
• speed v pomenu prestava kot hitrost,
• valve kot zaklopka (srčna, kaj, v motorju), ko pa je še na risbici narisan ventil;

- prevajalce, ki uporabljajo:

• škoda, kjer bi moralo pisati poškodba (na kosu opreme),
• besedne zveze tipa "preverite za puščanje" namesto "preverite, ali pušča", ker v angleščini pač piše "check for",
• visoka hitrost in nizka hitrost namesto velika in majhna, ali, še bolje, namesto počasi, hitro,
• obrazila na -ec za naprave (čistilec),
• zagotovo sem še kaj pozabila;

- agencije, ki pošljejo 53-stranski .pdf in hočejo imeti zlektoriranega v enem dnevu, prej pa so uporabili enega od prevajalcev, ki počne vse zgoraj našteto in zapovrh še spušča črke iz besed in še marsikaj, pri tem da sicer imajo .rtf, ki sem ga za pokušino poslala s sledenjem sprememb in je bilo v njem vse rdeče, ampak, Please notice that I will need the PDF proofread, not a Word file.

Kako bi rekli Mariborčani? Ka si ti te nor, te? Za tole potrebujem cel teden. In če slučajno iz mojega tarnanja o časovnih potrebah za izpeljat to nalogo, ljuba moja agencija, tega nisi razumela, - TOLE TE BO STALO. In to sploh ne malo! Grrrr!

Marketspeak[1] - Samopostrežne blagajne

Vsake toliko naletim na oglas, ki je tako neumen, da ga moram nujno deliti z vami. [Pravzaprav je to zelo pogost pojav, a običajno samo vzdihnem "Eh, idioti" in grem dalje.] Včeraj se mi je to spet zgodilo...

Celostranski oglas me je vabil, da naj preizkusim samopostrežne blagajne. Pravzaprav je vabil lastnike trgovin, da naj uvedejo take blagajne, a to na prvi pogled ni bilo povsem očitno.

Vse lepo in prav - tako obliko oglasov čisto razumem - a način, na katerega so me (so jih) poskušali prepričati, je bil taaaaaaako mimo, da sem se kar zgrozil.

Samo poglej, kaj so po njihovem mnenju najpomembnejše prednosti, zaradi katerih bodo kupci navalili na samopostrežne blagajne.

• možnost izbire kupca, kako bo zaključil svoj nakup in kako bo plačal izbrano blago

Ja? A na običajni blagajni tega ne morem narediti? Da ne omenjamo dejstva, da so dvakrat napisali isto, ker jim je zmanjkalo idej. Ali pa morda ti vidiš razliko med 'zaključevanjem nakupa' in 'plačevanjem'?

• popoln pregled kupca nad procesom skeniranja in plačevanja, ki  daje občutek večje vključenosti v oba procesa, večjega zaupanja in hitrosti različnih nakupnih postopkov

Pazi, kupec ni bolj vključen v 'proces skeniranja in plačevanja', temveč ima samo tak občutek. V resnici je na samopostrežni način bolj vključen v 'proces skeniranja' - ampak samo zato, ker ima s tem več dela. Večje zaupanje? Samo, če si paranoik in misliš, da te hoče vsaka blagajničarka prinesti okoli. Hitrost nakupnih postokov? Skeniranje je zagotovo hitrejše, če delava dva - jaz zlagam na trak in iz njega, blagajničarka pa vleče artikle čez skener. Hitrost plačevanja pa tudi ni nič večja, če sam plačujem - POS je vedno enako počasen.

• zasebnost pri plačevanju - je pomembna za kupce predvsem pri kupovanju raznih izdelkov za osebno nego

Pa dobro, saj nisem v lekarni. Pa kaj potem, če blagajničarka vidi, kateri šampon kupim? Prav zanima jo. Tistega, ki stoji za mano, pa tudi.

• pregled kupcev nad natančnostjo podatkov na računu

Glej komentar dve točki višje. Ali imaš občutek, da te v trgovini hočejo ogoljufati? To bi bila presneto slaba poslovna poteza.

• krajše čakalne vrste: samopostrežne blagajne so vedno odprte, kar pomeni krajše čakalne vrste, poleg tega pa na prostoru od dveh do treh običajnih blagajn delujejo kar štiri samopostrežne blagajne

To je na prvi pogled videti smiselno - sploh drugi del o porabi prostora - a v prvem delu se skriva past. 'Samopostrežne blagajne so vedno odprte'? Zagotovo niso odprte takrat, ko je trgovina zaprta. Se pravi, da so odprte takrat, ko bi lahko bile odprte tudi druge blagajne, če bi blagajničarka sedela na svojem mestu. Se pravi da poskušajo povedati nekaj čisto drugega - s samopostrežnimi blagajnami imate lahko odprtih več blagajn brez potrebe po novih ljudeh. Ali pa celo - lahko boste imeli odprto enako število blagajn, a z manj ljudmi.

• možnost izbire jezika, ki je še posebej v večjih trgovskih centrih zelo dobrodošla

No, končno ena pametna. Ampak tudi na navadni blagajni se čisto znajdeš z mahanjem rok. Jaz sem v Franciji uspel plačati vse, kar sem hotel kupiti, pa nimam pojma o francoščini, oni pa ne o slovenščini ali angleščini.

• novo doživetje za kupce, ki so nagnjeni k novostim in moderni tehnologiji

Ja, kul, tehnogeeki bodo kar drli v vaše štacune. Prooooosim. Take neumnosti pišejo marketingarji, ko jim zmanjka idej.

• večja kakovost drugih storitev v trgovini zaradi prerazporeditve zaposlenih z blagajn na prodajni prostor in posledično večje zadovoljstvo kupcev zaradi večjega števila svetovalnega osebja pri nakupovanju

No, pa smo prišlo do bistva. Kupite samopostrežne blagajne, ker boste potem potrebovali manj ljudi. Odvečne se bo malo prerazporedilo, malo upokojilo in malo odpustilo, pa bo. 'Svetovalnega osebja' pa v samopostrežni štacuni res ne rabim.

Kaj pa imam v resnici od tega jaz, kupec? Mogoče manjše vrste - če bodo samopostrežne blagajne res postavljene kot dodatek obstoječim, ne pa za nadomestilo. Vsekakor pa bom na samopostrežni blagajni imel več dela, ne manj, zato bom vedno temeljito premislil, če bom zavil nanjo. Če bom imel poln voziček in bo na navadni blagajni le malenkost daljša vrsta, potem zagotovo ne bom stopil k samopostrežni.

Poleg tega - kdaj si že prišel skozi blagajno, ne da bi imel ti, ali kdo pred tabo v vrsti težave s katerim od artiklov? Včasih koda 'ne prime' in jo je treba natipkat, ali pa je nalepka napačna, ali pa sta na artiklu dve kodi in je treba najti pravo, ali pa skener 'prime' dvakrat ali pa je kdo pozabil stehtati solato ali ... Blagajničarke so izurjene za reševanje takih problemov, kupci pa ne. Se pravi da bo ena uboga miška skakala od avtomatske blagajne do druge in tipkala kode in reševala probleme - kadar jih bo kupec sploh opazil. Večinoma jih ne bo. Upam si trditi, da bo napak pri samopostrežnem kupovanju več in ne manj!

Da se razumemo - proti samopostrežnim blagajnam nimam nič. Samo ta izvedba je bedna. Ko bom lahko zapeljal voziček mimo blagajne in mi bo brezžični čitalec prebral vsebino celega vozička v eni sekundi in izstavil račun, bom tudi sam postal pristaš samopostrežnega plačevanja. Do takrat pa bom ostal pri klasičnem načinu.

Slovenski podnapisi na "tujih" televizijskih kanalih

Da bi napisala tale post, sem morala prespati noč, sicer bi bil čisto prepoln ogorčenja. Česa takega, kot sem videla včeraj popoldne na Discoveryju, namreč nisem videla še nikoli v življenju,  čeprav pravi slovon11, da se taki podnapisi pogosto pojavljajo na National Geographic TV, te pa ne gledam. Pa sem jih videla in aktivno gledala že veliko, saj sem tudi sama podnaslovila kar precej oddaj in filmov.

Bila je čisto zanimiva oddaja o vozilih na zračni blazini. Dokler nisem začela opažati, da me čisto vsak podnapis zmoti. No, recimo, da je bil vsak šesti ali sedmi pravilen. Če ni imel več kot 5 besed, od katerih ena nikakor ni smela biti "kot". Pred vsakim "kot" je namreč stala vejica. Ne glede na to, ali je bila tam potrebna ali ne. Čim je bil stavek daljši od 5 besed, je bil vrstni red napačen. Zelo zelo zelo neslovenski. Ne zaznamovan ali kaj podobnega, to je v literaturi dovoljeno, ne? V podnapisih za dokumentarno oddajo je zaznamovan vrstni red neobičajen. V tej so bili vrstni redi besed preprosto napačni. Angleški. Sproti si si lahko prevajal nazaj v angleščino (jaz je tokrat nisem poslušala, ker je sine poslušal pravljico in je bila televizija zelo potiho, da ga ni motila) in dobil zelo lepe angleške stavke. Skloni so bili uporabljeni, kot da zanje v slovenščini ne bi obstajala pravila. Kjer bi bili potrebni, rodilnikov ni bilo, kjer niso bili potrebni, so se pojavljali. Spoli so bili uporabljeni naključno. V istem stavku je bila ista stvar mimogrede moškega in ženskega spola. Še celo hči, ki hodi v četrti razred, se je na nekaterih mestih smejala. Sploh ker so se v šoli ravnokar učili o izpuščanju polglasniškega e-ja pred -r-jem, za kar ta prevajalka očitno še nikoli ni slišala ("meterski"). Vejice so bile na splošno nametane malo po angleški predlogi, malo povsod, na primer pred in med sestavljenimi vezniki in, kakor sem že rekla, obvezno pred "kot", pa če so jo glagolske oblike v stavku upravičevale ali ne. Za vsako številko v podnapisu je bila pika, najsi je tam imela kaj početi ali ne.

Za terminologijo ni prevajalka menda še nikoli slišala. Vseh napak si še zapomnila nisem, ampak videli smo "rokav" namesto "krila", ki ga ima vozilo na zračni blazini, "gube" namesto "prsti" in podobno. Uporabljala je besede iz hrvaščine/srbščine in očitno ni pomislila na to, da imamo tudi slovenske (armija za army = vojska). "Machine" je bilo prevajano kot "mašina" ne glede na to, ali bi lahko uporabila "stroj" ali "vozilo". Slišali smo tudi, da izvaja "hovercraft", ki ga je ves čas zapisovala tako, čeprav ljudje, ki se s tem v Sloveniji ukvarjajo, v slovenskem spletu že uporabljajo "lebdilnik", izvaja "polete" - hja, saj bi lahko rekli, da res leti na zračni blazini, če ne bi imeli slovenske besede "lebdi" in se z njim vseeno "vozimo" ali "prevažamo", ne pa "letimo. In še in še. Še dobro, da si nisem vsega zapomnila.

Pod podnapise je bilo podpisano podjetje 'Subtitling International UK London' in navedeno ime prevajalke, ki pa je milostno odšlo v pozabo. Ojoj. Ojoj. Ojoj.

Napačno citiranje stalnih besednih zvez

 

Se v naših časnikih in pisanju nasploh pojavlja vedno pogosteje. Saj vem, že včasih smo se zafrkavali in jih popačili, jih preobračali in parafrazirali, tako kot na primer "Rana ura - slovenskih fantov grob", vendar zadnje čase opažam, da pisci ali tisti, ki to želijo biti, vedno manjkrat natančno vedo, kakšna je slovenska stalna besedna zveza, ampak se jim to le približno sanja.
Tako se jim brez težav zapiše: "Vodnjak ceniš šele, ko ugasne" - dajmo no, malo logičnega razmišljanja, ali vodnjak sploh lahko ugasne? Ne more, saj ne gori in ni prižgan. Vodnjak presahne. Pravilno je, se pravi, "Vodnjak ceniš šele, ko presahne". In takih je mnogo, vedno več, najraje jih zafrknejo novinarji kar v naslovih svojih člankov. Seveda jih včasih parafrazirajo nalašč, velikokrat pa je popolnoma jasno, da gre za neznanje.
Pa še pri parafraziranju velja biti (po mojem mnenju) previden. Vzemimo za zgled "Bolje vrabec v roki kot nad glavo". Prvič nas morda še zmotilo ne bi, ko pa frazo preberemo tretjič, četrtič, petič, nam bo jasno, da ji nekaj manjka. Manjka ji golob, ki je izginil pri prenosu iz originalne fraze "Bolje vrabec v roki kot golob na strehi". Veliko lepše se sliši "Bolje vrabec v roki kot golob nad glavo". Ne?

Saj vem, sitnoba.

Slogan za promocijo Slovenije

Danes me je nekdo pobaral, kam lahko pošlje komentar svojega prijatelja, izseljenca, ki živi v Ameriki. Poiskala sem mu par naslovov, na katerih so se ukvarjali s sloganom in spotoma prebrala nekaj komentarjev. Kar težko je najti pozitiven komentar na novi slogan, sploh pa na novi logotip.

Ki k sreči ni bil sprejet.

Jp, tudi meni ni všeč. Mislim, da predvsem zato, ker se mi zdi popolnoma infantilen. Najvišja slovenska gora, ki se dviga iz krvavečega srca. Ojoj. Kako najstniško svetobolno. Da o -love- ne govorimo. Mislila sem, da smo to preživeli vsi že v osnovni šoli, ko smo začeli odkrivati angleški jezik in prevajati svoje prve ljubezenske komade iz angleščine.

Do pogleda tegale našega izseljenca iz uvoda še prišla nisem - naivka, pač. Navajam:
- Slucajnost crkoslovja v besedi SloveNIJA-torej "love" nekako namiguje: "Ja, kar pridite v Slovenijo-kurbe so tukaj zastonj" To vam bo privabilo dosti crncev iz Afrike-"free aids".
Tale me je čisto vrgla. Da je mogoče tudi tako razumeti. Verjetno ni edini, ki je na to pomislil, ne?

Sicer imam pa še vedno najraje kot simbol kar lipov list in slogan Na sončni strani Alp. Tako se v vsej svoji negotovosti vsaj umestimo v prostor, ne? In smo pozitivno, sončno nastrojeni.

Ko bi

Ko bi nekaj napisal, ker te jezi, ker bi povedal, ker bi razložil, razkričal - pa nimaš komu ... Kaj narediš? Pisanje papirnega dnevnika se ti zdi malček noro, saj se ti zvezki nabirajo in nabirajo, da ne govorimo o tem, da na roke pisati tako ne znaš več, pisanje elektronskega dnevnika je nekaj najbolj brezpredmetnega na tem svetu, pisanje spletnika, hm, pisanje spletnika zna biti tisto. Ne čisto večno in ne popolnoma minljivo, ravno nekaj vmes.

No, mene prime, da bi kaj napisala, ko se mi ne da delati in ko preberem vse bloge, na katere sem naročena. Ni jih malo, pa tudi kar raznoliki so.

Razen zadnje par dni, ko večina obira in pretresa Emo. Jaz je ne morem. Je nisem gledala. Sem pa šla na Youtube pogledat zmagovalno pesem. Ki je verjetno vsaj s tehnične plati ena najbolj kakovostnih pesmi, kar se jih je pojavilo na Emi v zadnjih nekaj letih. Škoda, da bo najverjetneje izpadla na predtekmovanju. Ne sliši se ravno kot material za Evrosong. Celo če privzamemo, da se bodo backvokali na "velikem" tekmovanju malo bolj potrudili.
No ja, seveda tudi ni mogoče reči, da je bila lanska zmagovalna pesem na prvi pogled material za Evrosong. Ampak naši komadi nikoli ne izstopajo tooooliko, da bi se jih kdo usmilil. V eno ali v drugo smer.
Alenkin glas mi je všeč, moram priznati. Tudi v natur, ne le v operni izvedbi. Dva dokaj različna glasova, zanimivo, nisem še nikoli opazila, da se opernemu pevcu glas tako spremeni, ko preklopi tehniko. No ja, tudi ne vem, če sem kdaj doživela, da pevec/-ka poje isti komad v dveh tehnikah. Ampak pri njej deluje. Operne pevke, ki pop komada sploh ne znajo zapeti, so bolj pogosta sorta. No, saj, bomo videli.

Naletela sem v zadnjem času tudi na nekaj gejevskih blogov. Ki so me popolnoma fascinirali. S popolnoma seksualnega stališča. Kot skoraj lahko pornografsko branje, samo da imaš občutek, da si ga avtor ne izmišlja, ampak se res dogaja v njegovi glavi. Saj ne, da bi jih posebej iskala, ampak na strejt blog, ki bi se toliko in tako podrobno ukvarjal s seksom, nekako še nisem naletela. Mogoče premalo natančno gledam ;)