Danes ne bom nadaljevala voščilnice, doslej so prišli samo 3 komentarji in čez vikend manj sedimo pri računalnikih, zato bom počakala do ponedeljka opoldne, preden izžrebam naslednja 2 koraka.
Zadnjih nekaj večerov sem pred televizijo (ko nisem več mogla likat, bruh) počasi sortirala miniperlice iz ene vrečke mešanih, iz katere sem večje v zadnjega cca pol leta že počasi izločila. Moja mizica ob kavču je bila videti takole:
Večji kupčki so zdaj že v 2 sortirnih škatlah in še vseeno mi je ostalo kakih 20-30 barv, ki jih pravzaprav nimam kam pospraviti. Samo na tem listu je okrog 60 kupčkov različnih perlic in jaz tega na prvi pogled sploh nisem znala oceniti! Noro :) To sicer pomeni, da je posamičnih perlic zelo zelo malo, ampak za kakšno drobno kombinacijo bodo že, če ne, jih bom pa bolj mešano uporabila, kaj pa naj. Vsekakor na to ni bilo mogoče sklepati iz tistega črnega kupčka v skodelici, ne?
Zdelo se mi je, da imam tudi delica perlic zbranih dovolj za svoj prvi poskus peyote. 1x davno sem že poskusila naštudirati tole šivanje in se mi je zdelo, da sem zanj preprosto preneumna, ker nisem uspela narediti prav nič in niti najdrobnejše zadeve. Sinoči sem podirala ene 6x posamične delčke, nato se mi je od daleč zazdelo, da je nekaj kliknilo na svoje mesto. Vse šivanje sem podrla (od nestrpnosti sem ga kar razrezala) in začela od začetka. Uspelo mi je narediti micen, najbolj micen obesek in ko sem ga končala, sem ugotovila, da nimam dovolj perlic nasortiranih, da bi naredila še enega enakega in ju spremenila v dva micena uhančka. Ampak bom, ker mi je všeč, čeprav Slovon pravi, da je videti kot majhen tepih. Upam, da bo McCrafty ponosna name |
Supr, da si zbrala voljo in poskusila. Prvi (pustimo tisto paranje, ki tudi meni ni tuje :)ti je uspel, mogoče bi lahko malo bolj zategovala, a to bo že. Kar pogumno naprej!
OdgovoriIzbriši