Pred nekaj časa sem pri Nataši videla njen prvi poskus uničevanja dnevnika in pogledala nekaj povezav na dnevniku TNC – Wreck this journal. Rekla sem si, da tega pa RES ne rabim, ker knjige tako ali tako ne bi mogla uničiti. Nato sem na eni od povezav videla, da je lastnica bloga vse skupaj spremenila v družinski projekt. Hmmm, TO bi pa šlo, ne, da bi otroci lahko na tak način ohranili spomine na eno poletje, pa koneckoncev je prav ta knjiga res namenjena uničenju in eksperimentiranju s svojimi psihološkimi zavorami … in ker sva ravno naročala večje količine knjig z Amazona, sem zraven pritaknila še dnevnik za uničenje.
Otroka sta bila nad njim navdušena – dokler ni bilo treba dejansko česa narediti. Strani odpirata naključno, velja, da tam, kjer se dnevnik odpre, tisto se naredi. Izkazalo se je, da to ni vedno mogoče. Če imaš obdelanih šele par strani, potem svoje najljubše npr. še ne moreš podariti. Ker nisi še tako daleč. In če blizu ni nobenega prijatelja, ne more uničiti ene strani namesto tebe. Če bi šli prosit sosede, bi verjetno klicali zdravnika … Poleg tega Simon ni hotel prežvečiti enega lista, pa smo preložili posladek na nek dan v prihodnosti, ko bo kdo bolj lačen (verjetno jaz, ki sem na dieti). Tako da malo se igramo, malo preskakujemo, malo … si skušamo ne postavljati prevelikih ovir in miselnih preprek in skušamo preseči običajne okvire v eno ali drugo smer.
Pa poglejmo, kaj vse smo že naredili (vrstni red je samo približen):
Poleg tega smo še razlomili hrbet dnevnika. To je pa Slovon naredil.
Po moje bo tole na morju še jako zabavno. Ampak do takrat bo padlo še kar nekaj dežja, malo zabave je treba najti že prej, ne?
Hehehe. Super družinski projekt. :)
OdgovoriIzbriši:)))))) samo da se zabavate :)))))
OdgovoriIzbrišiKak ste fajni!!!
OdgovoriIzbrišiYou're up to some great wreckage! It's awesome to share this experience in different languages!
OdgovoriIzbrišiThanks so much for visiting my blog and entering my blog candy.
OdgovoriIzbrišiI hope you will return ...
big hugs for you...Claudia