Inchie swap (1)

Ko sem se pri Neni prijavila na izmenjavo polimernih palčkov-malčkov, me je malček skrbelo. Nekaj papirnih palčkov sem že naredila, ampak poli … fant, to je tako maaaajčkeno! Razmišljala sem o tej in oni tehniki in na koncu pristala pri millefioriju, ki je bil moja prva tehnika in mi je verjetno še vedno najljubši. Nena je že vse premešane palčke poslala sodelujočim, nekatere prejemnice so jih že dobile, tako da lahko vsaj svoje objavim. Saj sem že v tem postu povedala, da imam še načrtov za “drevesca”. Enega od načrtov sem uresničila s svojimi palčki malčki. Levih 20 je šlo za swap, desnim 4 pa bom že še našla namen.

When I saw Nena’s call for partecipants in an inchie swap, I wanted to try my hand at them, but I was more than a little nervous. I decided to use the millefiori technique – it still is my favorite. Nena sent the mixes to the participants already, so I can show you my inchies. I did say that I have plans for the whimsy trees, didn’t I? So this is the 3rd recreation. The 2nd was digital.

10 minut na dan - Art journal every day (17)

Še vedno mi uspevajo nekako po 3 strani na teden. Kakšen dan naredim samo skico, drug dan samo pol strani … Tokrat sem se igrala z vzorci in letrasetom – Slovon mi je prinesel cele plahte črk, ki so na firmi ostale iz prejšnjega tisočletja …

I mostly manage to finish 3 pages per week and I’m rather proud of that. This week I played with patterns and rub-ons. Hubby brought home a bunch of rub-on letters that are leftovers from their company since … last century ;) He doesn’t even know why they were needed, but his boss tried to toss them. Hubby knows me well!

Svet se pa vrti [158]

Kako delujejo stroji … malo drugače. www / vir
Uf! stol. vir
Reliefna lesena tipkovnica. www / vir
Še zadnji pirhi letos. www / vir
Nitka do nitke – strop. www / vir
100,000 zobotrebcev. www / vir
Knjižne police / igralni dinozaver. vir
Luč iz 300 metlic za stepanje. www / vir

Zakaj je bilo treba nujno nekajkrat ven s kolesi

Zato, ker smo bili pri moji mami in očetu. Že doma radi dobro jemo, to veste. V Kopru so pa poleg tega obroki še bolj pogosti, obilnejši, za sladokusce. Naj omenim žolco, telečjo kračo, jagnječjo pečenko, čisto tapravo domačo govejo župo, katere se meni menda letos še ni ljubilo skuhat … in seveda pehtranovo in orehovo potico. Za potice je zadolžen oče, seveda pa rabi pomočnico. Tokrat mu je orehova odlično uspela, pehtranova pa je bila tako vrhunska, da je nismo za popotnico dobili niti pikico – smo jo menda celo pojedli. Šunko v testu navadno spečem jaz in tokrat sem bila totalno zadovoljna z njo. Če smem sama tako reči, nisem se mogla odločiti, ali je lepša ali je boljša. (Zadaj se vidi pa košček orehove, je rekla mama, naj pustim za fotomoment.)

Our family doesn’t have many traditions for Easter, but we really like to eat well. My mother makes several plates of aspic with various meats, my father makes 4 loaves of potica, I make the ham, baked in bread … I’ll spare you the lunch courses …

In pirhe smo tudi naredili. Ker sem jaz uspešno pozabila vse pripomočke za pisanice doma, smo naredili same take biserne z barvo iz Hoferja.

And the girls paint the eggs. No pisanky this year, I forgot the melting wax thingy at home. This are marbled with one or two colors and a pearly addition.

S kolesom okoli Kopra in Škocjanskega zatoka

Med velikonočnimi prazniki je treba početi še kaj drugega, kot jesti. In ker smo bili v Kopru skupaj z družino K-jine sestre in ker sedaj že vsa mularija vozi kolo dovolj dobro, da se da z njimi tudi na malce daljši izlet, če le ne vodi po prometnih cestah, smo petek, soboto in nedeljo izkoristili za krajše vožnje.

During the Easter vacations we mostly eat. Besides that, we did few short bicycle tours with all the children (aged 5 to 13). (We = we four + K’s sister’s family.)

Enkrat smo jo mahnili okrog Kopra, enkrat po kolesarski poti mimo Škocjanskega zatoka, v ponedeljek pa smo samo mi štirje opravili malce daljšo turo. Začeli smo pri bazenu v Žusterni in se ob obali po kolesarski stezi odpeljali do nove promenade (krasna). Potem smo nadaljevali po kolesarski stezi okoli Kopra (le občasno je zmanjka za nekaj deset metrov), in zavili na novo cesto proti Ankaranu (tudi tu je potegnjena lepa kolesarska steza). Na tem delu je na desni krasen razgled na Škocjanski zatok.

On Monday we (only us four this time) did a slightly longer tour around Koper and Škocjanski zatok.

Nato smo zavili desno, proti Bertokom, in ob poti ugotovili, da so ob Škocjanskem zatoku potegnili krasno učno pot s številnimi opazovalnicami, skozi katere lahko opazuješ ptice (in goveda in konje, ki v zatoku skrbijo za “košnjo” trave). Vrnili smo se po kolesarski poti D-8 do železniške postaje, potem pa skozi mesto do tržnice (spet vse zgledno opremljeno s kolesarskimi potmi) in se še enkrat odpeljali po promenadi in zaključili pri bazenu. Vsega skupaj je zneslo slabih 12 km.

Škocjanski zatok is the largest brackish wetland in Slovenia. It is open to the public and you can observe wildlife from many bird hides.

Spet je večina slik posnetih s telefonom

Most pictures came from my telephone, sorry

Velikonočni sejem v Izoli

Tudi letos smo obiskali velikonočni sejem v Izoli. Kakšnih izjemoma lepih stvari ni bilo videti – no, razen mojstrsko izdelanih lesenih klobukov. Pa izolsko letalonosilko smo srečali.

Again we visited traditional Easter fair in Izola. We saw lots of things, from wooden hats to the aircraft carrier (slovenian: “letalonosilka”).

Po stari navadi smo domov prinesli nekaj skodelic za kavo …

Also traditionally we bought a few coffee cups.

… S si je našla dva kamna – enega poslikanega in enega s fosilom …

S found two stones – one containing fossil and another painted as an owl …

… K pa obesek in stojalo za nakit.

… and K got a pendant and a jewelry-holding figurine.

Šparglji

S paradajzi, kot ste verjetno ugotovili, letos še nismo strašno zadovoljni, zato pa nas strašansko razveseljujejo šparglji. In en tak 40-centimetrski s cvrtim jajcem je čisto solidna večerja, je ugotovila tudi naša frkljica.

While the tomatoes this year don’t really want to grow, asparagus is doing more than its share. And we all love asparagi in either of half a dozen ways I know how to prepare them.

Z Vrhnike na Lesno brdo z vlakom

Ja, včasih je v naše kraje vozila železnica iz Ljubljane. Že dolgo je ni; pot, po kateri se je peljala, pa še obstaja.

Po poti bivše železnice smo se peljali z bicikli pred leti, pa je bilo dokaj zoprno. Deloma je šlo še kar lepo po ozkem makadamu, malo smo šli po poljski poti, nekaj časa pa smo se prebijali skozi grmičke, občasno visoke tudi meter in več. Bljak.

Pred kratkim pa sem opazil, da je vrhniški konec poti prav lepo urejen. Zato sem šel v četrtek – ko je bil sine na karateju – pogledat, v kakšnem stanju je pot v celoti. In bil sem prav prijetno presenečen …

Celo traso do Drenovega Griča so poravnali, nasuli pesek in naredili 4m širok makadam. V Drenovem Griču greš malo po asfaltu, med hišami, nato na zelo širok makadam, po katerem se občasno pelje tudi kakšen avto ali traktor, končaš pa na koncu občine, kjer gre pot pod cesto, na drugi strani pa se potem priključi na glavno prometnico proti Ljubljani.

Podvoz pri Lesnem Brdu

Pogled na Barje

Poti je približno 5 km in je primerna za sprehode, tek, pa tudi kolesarske izlete s kolesarji, ki še niso ravno za med promet. Začne se zadaj za Vrtnarijo, do nje se da tudi prek Hruševce (ampak ne s kolesi), lep dostop je od Lidla …. Na Drenovem Griču jo lahko zapustiš, prečkaš avtocesto in se vrneš po Barju, ali pa podaljšaš turo po cesti do prvega nadvoza čez avtocesto (pri Logu pri Brezovici) in se šele nato vrneš po barjanski strani. Ali pa po cesti skozi Bevke, Blatno Brezovico in Sinjo Gorico. Možnosti je ogromno.

10 minut na dan - Art journal every day (16)

Šestnajsti teden, kako čas beži. V tem tednu so nastale tri strani. Prva je po vzgibu “ne kazat reklamnih katalogov nekomu, ki namesto na nakupovanje misli na to, kaj se da strgat, izrezat in uporabit pri igračkanju”, druga je čisto službeno obarvana, kar veliko pove o tem, kaj me je ta teden zaposlovalo, pri tretji pa sem preprosto morala preizkusiti postopek barvanja z markerji, ki ga je pokazala Peggy. Če mi ne bi roka zdrsnila pri desnem očesu in če ne bi bile oči na splošno čudne, bi bila bolj zadovoljna z njo, čeprav je še vedno polna napak. Slabost markerjev v primerjavi z akrili je pač v tem, da ne moreš popravljati za sabo.

And here we are in week 16 of AJED. I did 3 pages. The 1st one could be titled “don’t show a catalogue to a mixed media artist if you don’t want it to finish in her art”, the 2nd one is all business stuff and for the 3rd one I just HAD to follow the demo Peggy made. Not that mine can come close to hers, but it doesn’t matter. I liked the form of the doll’s head as well so I copied more than I ever thought I would, but since this is just practice, I hope that Peggy wouldn’t mind. I’ll try to be more confident next time.

Svet se pa vrti [157a]

Tega sem pa pozabil včeraj objavit:

Jajce. Pravo. Izrezljano. Na roke. www / vir

Sv. Jakob nad Katarino

Moj priljubljeni spomladanski izletek. Malo sonca, veliko oblakov in vetra, vseeno pa prijeten sprehod.

4 adults, 4 kids, two hour trip (including all the stops) – very nice.

Fotografirano s telefonom, ker sem fotoaparat pozabil doma

Picture taken with a phone because I left my camera at home

Ribez

V četrtek sva potikala ribez – črni, rdeči, beli, pa še kosmulje za zraven. 97 ribezov in 12 kosmulj. Zdaj pa čakamo do jeseni, da vidimo, kaj se bo prijelo in kaj bomo presadili na vrt. Zagotovo bo kaj ostalo tudi za prijatelje, znance in vse, ki berete ta blog.

On Thursday, we were planting currant cuttings. Various currants – black, red and white. And gooseberries. 97 currants and 12 gooseberies. Now we’ll be waiting to see which will live and which not. Some we’ll replant around the house, most will be given away to friends.

10 minut na dan - Art journal every day (15)

Tale teden je bil pester in na packalnem področju bolj v luči podarjenega platna, tako da je za dnevnik le ostalo malo manj časa, zbranosti, moči … Bera je posledično nekoliko pičla, če pomislim na prejšnji teden, pa sploh … Sicer pa ugotavljam, da postaja fotografiranje vse zajetnejšega Moleskina kar podvig.

It was a busy week in all spheres of my life and I had less time for journaling. The canvas took away most of my ideas, so I was a bit stuck and without a real will to create when it came to the journal. Consequentially, the pages I’ve done are journals and nothing more, no surpluses.

Sem se pa igračkala tudi z iPadom. Najprej sem digitalno ponovila “drevesca”, naslednji večer pa sem preprosto digitalno – čečkala.

I did play with the iPad a bit. I recreated the whimsy trees from last week and the next evening I just doodled for a spell. That was fun!