Ne glede na to, kaj želim narediti iz poligline, vedno naredim tudi nekaj srčkov. Včasih za ogrevanje, včasih iz ostankov, včasih kar tako … tile so nastali pa čisto zanalašč in kot edina tema tistega popoldneva. Zvečer so namreč šli z mano na blogočvek, na katerega je letos vabila Barbara, ki ŠE nima svojega bloga. Ampak nas menda bere. Vse. Tudi komentira ne. Samo bere. Za kakšno posamično embalažo mi je pa zmanjkalo časa. Ali morda zamisli. Itak. Embalaža je moja zelo šibka točka. Preživela sem strašansko prijeten večer (hvala še 1x, dekleta!) in Barbara je vsem udeleženkam pripravila presenečenje. Knjigico s fotografijami z naših blogov. Taka kjutkana ideja … Mi bi ji tudi z veseljem naredile tako knjigico. Če bi imela svoj blog, seveda | Still hearts, I’m always making polymer hearts. Can’t live without them, in this or other forms. Polished to a shine, no varnish. |
Krasni so!!!
OdgovoriIzbrišiOčitno je blo res fajn. Srčki so pa enkratni.
OdgovoriIzbriši