Moj ljubi mobilni operater, moji ljubi mobilni telefoni … piiiiismo, no. Ok, stvar je taka.
Naša tavelika ima 11 let. In midva oba delava doma, ne? Kar pomeni, da mobitela ne rabi kaj preveč. Oz. je bilo tako do letošnjega šolskega leta. Ko je končala 4.r/9, se pravi pri skoraj 10 letih, je z National Geographicom Junior dobila GSM kartico za Debitel, na kateri je bilo par € bonusa. In smo rekli, nič, dete gre na plavalni tečaj, zraven bo imela še mlajšega brata, pa poiščimo en star in še delujoč mobi, pa zadevo izkoristimo za ta čas. Se bo vsaj pokazalo, ali ga potrebuje ali ne. Izkazalo se je, da ga pravzaprav ne. Celo naslednje šolsko leto je porabila za mobi mogoče 20€. Pa sem verjetno preveč rekla. Še največ za to, da naju je poklicala po kakšnih krožkih ali glasbeni, da sva prišla ponjo. Noooo, in zdaj smo v 6.r. Začele so se telefonade. Ki so s predplačniškim računom ravno prav omejene in vzgojne, da se dete nauči ravnat s telefonom. In že smo pri problemu. Predplačniški mobi brez bonitete = mrtev mobi. Kar pomeni, da punca tudi Slovona ne more poklicat, da bi jo prišel iskat po orkestru, ko je že tema itd. Ne, da je tako zelo daleč, ampak vlačit velik violončelo po hribu navzgor je pač ojejhata.
Mati v akcijo. Prebrskam Mobitelove spletne strani. O še nedavni reklami “govori na mamin račun” s tisto ogabno veliko goflo na prikupnem otroškem obrazu ne duha ne sluha več. Nič, preden jaz na teh obsežnih spletnih straneh kakšno pametno pogruntam, mi gre lahko pol delovnika, zakaj pa obstajajo brezplačne številke za pomoč naročnikom? Pokličem. “Vsi operaterji so zasedeni”. Ok, bomo pa ob prijetni glasbi par minut počakali, saj ima mobitelček svoj zvočniček, jaz pa tudi lahko ob njem naprej prevod tipkam, ne?
Par minut? ------------------- My ass!
Prijetni glasbi? ----------------- My ass squared!
Po približno 7 (sedmih!) minutah sem bila že tako strahovito živčna zaradi hreščečega škripanja, ki je prihajalo iz mobija, da bi šla v hipu na čik, če bi kadila. Delati nisem mogla več, po mejlih sem pa tudi klikala, ne da bi sploh videla, kaj sem prebrala. Za poživinit! Po 20 minutah ni bilo še nobenega odgovora od operaterja, ki bi se bil tačas odsedel. Zato sem stipkala spodnji mejl in šele ko sem ga skončala, sem “zvezo” prekinila.
Spoštovani,
dvajseta (20) minuta teče, kar na vaši brezplačni telefonski številki za naročnike GSM (041 700 700) poslušam strahovito nadležno hreščanje modemske povezave v globokem predoru in se čudim, kako da s takim odnosom do strank od vas ne pobegnemo kar vsi po vrsti. Vaša stranka sem že več kakor 10 let in danes resno razmišljam o tem, da je čas za zamenjavo mobilnega operaterja.
(dvaindvajset minut)
Preden to storim, vam dam še eno priložnost: za hčer, ki trenutno uporablja Debitelovo predplačniško mobi-številko, bi potrebovala rešitev, s katero lahko vedno, tudi ko na računu nima bonitete, pokliče "na mamin račun". Se pravi, idealno bi bilo, da ima Mobitelovo predplačniško številko (zato da se uči nadzorovati svojo porabo), s katero lahko kliče tudi eno Mobitelovo naročniško številko. Ali taka rešitev obstaja?
(triindvajset minut)
Me pa sočasno zelo resno zanima tudi, ali ste tiste zvoke za čakajoče na "prostega operaterja" (kakšen kolosalen bulšit), izbrali natanko z namenom, da odženete stranke?
Aja, Zadeva tega mejla je bila enaka kakor je naslov tega posta.
Zdaj grem pa poskusit srečo k Simobilu.
EDIT: medtem sem dobila prijazen avtomatski odgovor svojega operaterja:
Pozdravljeni,
prejeli smo vaše sporočilo, na katerega vam bomo odgovorili v najkrajšem času.
Lahko nas tudi pokličete v Center za pomoč naročnikom, kjer smo za vas dosegljivi 24 ur na dan na številkah: 041 700 700 (naročniki), 121 (Mobiuporabniki), (01) 47 22 255 ali +386 41 700 700 (iz tujine).
Prijazen pozdrav,
ekipa Mobitelovega Centra za pomoč naročnikom
