Papirčkanje (1)

Papirčkanje je moje ustvarjanje s papirjem. Lepim, režem, barvam, rišem, sestavljam … nastane kaj dobrega, kaj povprečnega, kaj brezveznega. Že nekaj časa nisem. Nimam pojma, zakaj[1]. Največ od vsega sem naredila ATC-jev[2]. Artistic trading cards. Če rečem ATC, se mi zdi dovolj realno, če povem, kaj kratica pomeni, se mi zdi tisti “artistic” tako zelo potvorjen, ker se nimam za umetnico.

Večino časa sem tako poustvarjalka. Prevajanje jemljem bolj kot poustvarjanje, ne kot ustvarjanje, ker ne nastaja novo besedilo, ampak nastaja moja interpretacija obstoječega besedila. Glasbe ne igram svoje, ampak poustvarjam tujo. Glede na to, da jo igram večinoma v orkestru, še celo interpretacija navadno ni moja, hehe.

Ker zadnje čase berem vedno več blogov, na katerih objavljajo čestitke, me spet bolj prijemlje. Večinoma delajo dekleta voščilnice z osrednjim motivom, odtisnjenim s štampiljko, o tem sem pisala zadnjič. No, da jaz teh motivov še nimam[3], smo že ugotovili, prav začeti pa nisem hotela s tem, da bi kakšnega “elektronsko sunila”. Zato sem pred tednom ali dvema sestrico nafehtala, da kakšno punčkico nariše. Najprej sem seveda sama poskušala večer ali dva. Bruh na kvadrat, častna. Tako je nastala Biba, ki je osrednji motiv te voščilnice. Credit where credit is due – če ne bi bilo sestrice, bi se verjetno zdajle posuvala s pepelom, ker bi vam priznala, da sem slikico pač snela z neta in jo obdelala. Tako pa se lahko pohvalim z avtorsko neoporečnim izdelkom.

- Biba je pobarvana z enimi fensi vodenkami - na valovito lepenko je nalepljena z dvostranskimi samolepilnimi blazinicami - ob nogah ima popotno torbo - čaka jo zemljevid sveta in karta za jadranje - besedilce je pa v slovenščini, kot se spodobi, in ker se mi tako drobnega napisa ni dalo oblikovati računalniško, je napisan kar na roke, s Sakura gold kemičnim - ni rožnata, če je slučajno na vašem zaslonu tako videt, ampak v bež-rjavih tonih

Spotoma sem naredila še nekaj drobnarij: 1 miceno splošno kartico, primerno za dodatek kakšnemu darilu, na kateri sem preizkušala prozorne silikonske štampiljke, ki jih začasno nalepiš na kos pleksija; metuljček je iz mosgume iz Lidlovega kompleta

1 knjižno kazalce kar tako, na katerem je polno metuljčkov, prav tako silikonska štampiljka; temno zelen papir je tovarniško embosiran z vrtnicami, iz kompleta iz Mullerja, če me spomin ne vara

2 ATC-ja, ki bosta dopolnila stari dolg izmenjave različnih tehnik ATC-prijateljici-in-soimenjakinji v Angliji leteči ptički in skleda z rožami so narisani, ozadje je embosirano na Fiskars plošči, osenčeno s kredami, ostalo je risano s suhimi barvicami, barvano s suhimi barvicami                  muca je narisana, srček je štampiljka

In tako skušam pomalem zanemarjati Travian in dejstvo, da me s severovzhoda napadajo virtualni sovražniki, in se skušam spet malo ukvarjati z resničnimi in oprijemljivimi stvarmi. Najsibodo to papirčki, ali pa … o grozota … … …likanje.

[1] Spet lažem, vse je zaradi Traviana. RL na stranskem tiru zaradi VL. Zdaj že komaj čakam, da bo konec. A zakaj ne zbrišem računa? Zaradi bednega občutka odgovornosti do soigralcev. Šmir, ko je človek enkrat odrasel in misli, da vse leži na njem …
[2] V tem albumu so tisti, ki sem jih naredila in jih izmenjala z drugimi ustvarjalci (predvsem ustvarjalkami) po svetu.
[3] Mogoče se bo pa to spremenilo, če bom imela malo sreče pri kakšnem od blogerskih bombončkov, ki jih delijo dekleta po vsem svetu. Na primer Renata. Pa tudi v Sloveniji. Na primer Mravljica.