Čuden teden, komaj sem našel dve zanimivi stvari. Pa še od teh je prva za čisto malo zamudila prejšnji Svet, druga pa komajda ujela sedanjega …
| Kumi Yamashita izdeluje slike, tako da okoli bucik navija nit … Svašta. Pa tudi druge zanimive stvari počne, kar poglejte si sami. www / vir |  |
| Škatlaste knjigice, ki se odrolajo. Priporočam ogled videa na spodnji povezavi. www |  |
| V nedeljo smo se šli potepat … Najprej smo se odpeljali na grad Tuštanj. Večina se bo do njega pripeljala po štajerski avtocesti. Zapustite jo na postaji Krtina, greste proti Moravčam/Zagorju in v Selu pri Moravčah zavijete desno pri znaku Tuštanj. Od tam naprej se držite glavne ceste, pa pazite, da ne zavijete na Javorščico (edino slabo označeno križišče). Podatke o odprtosti si preberite na spletni strani gradu. Na gradu smo posneli malo morje fotografij, tako da jih je bilo po temeljitem čiščenju še vedno čisto preveč za na blog. Celoten (očiščen) nabor je na voljo na spletu. | A short story about the beautiful road trip we took on Sunday … First we visited the Tuštanj castle. A well-preserved (and restored) castle was a beautiful photo opportunity. The complete set is available on the web. |
| Potem smo se skozi Moravče odpravili do Katarije. Navigacija: glavno cesto zapustiš pri odcepu Ribče, potem se pa voziš po glavni cesti, dokler ne prideš do sedla. Deset metrov prej puščica »Geoss« kaže levo, na sedlu pa je desno usmerjen kažipot »Sv. Miklavž«. Slediš desni puščici in se ustaviš na koncu asfalta. Od tam je do cerkvice samo še kratek vzpon. V bistvu smo se na ta konec zapeljali, da bomo naredili izlet na Cicelj. Razgleda z vrha (prvega in drugega) sicer ni kaj dosti, je bil pa zato sprehod toliko lepši. Vodič (ravnali smo se po »Pravljičnih poteh Slovenije«) pravi, da je za uro in pol hoje (gor in dol) in ravno nekaj takega smo porabili (za hojo, pa še spodoben počitek na vrhu smo si privoščili). | Next we drove to the St. Nicolas church with a beautiful view over the Sava river valley. From here we went for a walk – an hour and a half trip to the Cicelj hill. |
|
|
| Ker nam je vodička na gradu rekla nekaj v smislu: »Oglejte si še Geoss, pa vaško situlo, ko ste že na našem koncu,« smo zavili še v smeri prej omenjene puščice z napisom Geoss. Peljali smo se malo po asfaltu, potem po krasnem makadamu z na novo urejenimi bankinami (cela milina), potem pa smo zavili nekam navzgor in pot je postala vedno bolj čudna (taka krepko razsuta gozdna cesta, z velikimi luknjami in spodobnimi skalami med njimi.Spodaj vidite že malo boljši primerek ceste. Na najbolj kritičnem delu ni bilo nikomur do fotografiranja. Potem pa se je pokazal sv. Florjan in smo si oddahnili. (To, da smo videli cerkev sv. Florjana, smo ugotovili kasneje, na zemljevidu; takrat nam je zadoščalo, da smo prišli do cerkve, ker se nam je nekako zdelo, da je ni šel nihče postavljat v popolno divjino.) Če bo kdo gledal zemljevid – menda smo se peljali od Katarije pod Gorišco čez Drtijo mimo Kilovca. Na AdriaRoute je pot označena kot »jahalna steza«. | After then we followed a very scary road to a geometric centre of Slovenia – GEOSS. At the beginning, it was a nice drive on a macadam surface, which gradually turned into a rough steep road full of holes. Too scary to even take a photo – the picture below was taken when the road was (finally) much better. |
| Vseeno pa smo našli Slivno, kjer ima Slovenija svoj center. Malo smo fotografirali, potem pa smo si privoščili krasne palačinke v gostilni Vrabec. | Anyway, we made it and we found the geometric centre marker. They also server very good pancakes here (well, in the nearby village inn). |
| Nadaljevali smo skozi Vače, kjer smo se ustavili pri pokopališču in občudovali morsko obalo na nadmorski višini 500 metrov. | On the way home (on a much better road) we visited the village of Vače where they keep a well-preserved beach. Current sea level: 500 m. |
| Za konec pa smo zavili še v Klenik, kjer stoji povečana kopija vaške situle. | For the final touch we stopped in a nearby village to see a copy of »situla from Vače« – a 2500 year old vessel. |
| Potem pa domov … Malo smo še gledali na zemljevid, ker nam ni bilo povsem jasno, kje smo, potem smo pa le ugotovili, v kateri smeri moramo slediti Savi (po cesti Litija-Ljubljana). Domov smo s »kratkega izleta« prišli spodobno utrujeni. Pa ni noben sitnaril zaradi tega, ker smo se imeli prav fino. | It was late afternoon then, we were tired and all we could do was drive home. And so we did. |
 | The RoadCormac McCarthy, The Road »The land was gullied and eroded and barren. The bones of dead creatures sprawled in the washes. Middens of anonymous trash. Farmhouses in the fields scoured of their paint and the clapboards spooned and sprung from the wallstuds. All of it shadowless and without feature. The road descended through a jungle of dead kudzu. A marsh where the dead reeds lay over the water. Beyond the edge of the fields the sullen haze hung over earth and sky alike.« Zemlja po katastrofi (atomski vojni, najverjetneje, čeprav nikjer ni eksplicitno omenjeno). Biosfera je pretežno uničena, redki preživeli ljudje se potikajo okoli in pobijajo med sabo. Črno, črno, črno, še bolj črno, a odlično napisano. Pa konec je presenetljivo optimističen, vsaj v okviru celotne pripovedi. Vredno prebrat, ampak ne počet tega v depresivni fazi. |
 | »To so bile najlepše sove izmed vseh, kar jih je policist Delinko kdaj videl – velike so bile le osem ali devet palcev. Bile so temno rjave barve, s pegastimi krili, belkastimi vratovi in predirnimi rumenkasto rjavimi očmi. Policist Delinko ni bil strokovnjak za ptice, a bil je navdrušen nad kot igrače velikimi sovami. Nekaj trenutkov so strmele v avto in njihove velike oči so se lesketale v neznani barvi. Nato pa so odletele in ko so se počasi spuščale v grmovje, so skovikale.« Zgodba o varovanju narave in o samostojnem odločanju. Jako dobro! |
 | David Roberts & Alan MacDonald: Umazani Berti in deževniki »Berti se je pogledal. Zares je bil lepo zapackan. Na pajacu je bilo nekaj lepljivega, ki je dišalo kot paradižnikova mezga. Odpihnil si je nekaj listov čaja z rokava in si poravnal kapo. Košček jabolčnega olupka mu je padel z glave.« Umazana knjiga o umazanem dečku, notri pa tri zgodbe. Deževniki! Olika! Smeti! Za pet minut branja med kosilom. |
 | David Roberts & Alan MacDonald: Umazani Berti in gate »Tako zatopljen je bil v svoje misli, da ni opazil papirnatega krožnička z jagodovim želejem, ki je ležal na poti. Berti je stopil naravnost v žele in spodrsnilo mu je. Zakrilil je z rokami, da je vrečko odneslo v zrak je in kakec kar izstrelilo ven.« Gate! Slava! Kakec! |
 | Paul Torday: Muharjenje v Jemnu »In vse to bomo dosegli s pomočjo britanskih znanstvenikov. Pa še nekaj: naša država je v ribiški znanosti vodilna na svetu. Zahvaljujoč politiki te vlade. Če lahko uspešno naselimo losose v Jemen, je sploh kje kakšen kraj, kjer tega ne bi mogli ponoviti? V Sudanu? V Palestini? Kdo ve, kakšne nove izvozne možnosti se bodo odprle, pa ne samo za znanstvenike, temveč za svetovni priznane proizvajalce ribiške opreme, ribiških oblačil in umetnih muh za lov na losose.« Britanski biolog, ki se večinoma ukvarja s školjkami, se zaplete v projekt naseljevanja lososov v Jemen. Absurdno? Vsekakor, tako kot pritiče politični satiri! Priporočam, pa čeprav nerodni znanstvenik na koncu ne dobi dekleta. |
 | »Citizens clamored for safety, but where could it be found? The earth itself opened up and swallowed them, here and there where the Drill Engine’s tunnel was too shallow to maintain even the thinnest crust of land. The quaking, rolling street flung itself like a rug being flapped before beaten clean. It moved hard from side to side, and in waves. And wherever the machine had gone, there came the sounds of crumbling and boring from the underground passages left by its passing.« Nori znanstvenik izvrta luknje pod Seattlom, poruši nekaj hiš in izropa večino bank. Iz lukenj začne polzeti plin, ki večino ljudi ubije, nekatere pa spremeni v zombije. Mesto obdajo z zidom, nad njim pa samo občasno poleti kakšen cepelin. Potem pa se ne preveč lepega dne v mesto odpravita mama in sin … Ena od letošnjih nominirancev za nagrado Hugo za najboljši roman. Odlično branje, predvsem zaradi krasne atmosfere, ki te tako zagrabi, da skoraj misliš, da živiš v tunelu in se večino časa sprehajaš naokoli s plinsko masko na glavi. |
 | China Mieville, The City & the City »I had unseen it as we took KarnStrász, at least ostensibly, but of course grosstopically present near us were the lines of Ul Qomans entering, the trickle of visitor-badge-wearing Besź emerging into the same physical space they may have walked an hour previously, but now looking around in astonishment at the architecture of Ul Qoma it would have been breach to see before.« Definitivno najboljše branje letošnjega leta in knjiga, h kateri se bom še vračal. Zgodba o dveh mestih, ne samo da stojita drug ob drugem, temveč se prepletata. Deli mest so ločeni, deli se prepletajo (ena stavba stoji v enem mestu, druga v drugem), deli pa so skupni (ni popolnoma jasno, kaj spada kam). Prebivalci so od malega kondicionirani, da vidijo samo svoj del mesta, drugo polovico pa »odvidijo«. Življenje v takem mestu je seveda nenavadno, še bolj, ko se zgodi umor, katerega sledi vodijo v obe mesti. |
 | »He got up, with Mamma and Baby, and crossed to where Leslie Coombes was sitting. By this time, somebody was bringing in a coffee urn from the cafeteria. Fuzzies ought to happen oftener in court.« SF za mladino (podkategorije: osvajanje vesolja, stik s tujo življenjsko vrsto), katerega glavna zanimivost dandanes je, da je bil napisan leta 1962. Zabavno branje z anahronističnega vidika, saj se vesoljski leti in antigravitacija prepletajo z analognim zapisovanjem zvoka in slike ter pisalnimi stroji. Knjiga je v javni lasti in jo lahko prosto prenesete na računalnik/e-bralnik. |
| Končno sem spet malo razvlekla akrile, saj me je včerajšnja odsotnost barv okoli mene skoraj zamorila. Pa še čisto dovolj sem imela prevajanja, par ur počitka je bilo naravnost nujnih. Nastal je prvi od treh (ki jih delam vzporedno) po lekcijah Complex Collage na Juliinem Lost Luggage Ningu. Fotkala sem ga, čim se je pokazal sonček. | Yesterday I was fed up with the constant greyness of the rain and I finished the 1st of three collages that we’re making under Julie’s and Chris’ guidance on the Lost Luggage Ning. |
| V paketu s hišo smo kupili nekaj zemlje, kup starih dreves, ogromno bršljana in trte, ter zbiralnik za vodo, ki se na spodnji sliki skriva vkopana v škarpo za plinohramom. Lastniki so nam povedali, da zbiralnik pušča in da ga je treba sanirati, zato smo ga do sedaj pustili pri miru. Prejšnji teden pa so mojstri, ki so prišli poštimat žlebove, povedali, da oni tudi izolirajo takšne zadeve in da popravilo niti ni tako drago, 20 € na kvadratni meter, in ker so ravno imeli čas in midva še nekaj našparanega denarja, smo se kar zmenili. | Together with the house and land around it we bough some “built-ins”, like the water cistern that is hiding in the picture below behind the gas tank (yep, it is hiding behind the wall – or better, the wall is actually a cistern wall). The cistern was leaking and that’s why it was waiting unused for the last six years. It was only the last week that we found out how cheap (relatively speaking, everything connected to the house is expensive) is to put a water insulating layer inside the cistern. |
| In res so prišli in v enem dnevu črno luknjo, v kateri je bilo po dnu polno blata in postane vode, predelali v krasen bazen. Spotoma smo ugotovili, da je to pravzaprav gospod zbiralnik, ne nek mali zbiralniček – dolg je pet metrov in pol in po moji približni računici drži nekje od 16 do 18 kubičnih metrov vode, kar je pa že kar spodobna količina, če misliš z njo samo zalivat vrt. | In one day two workers cleaned the insides of the cistern (mud and dirty water) and dressed it in a nice shiny plastic layer. On the bottom picture you can see the interior. To help you with the scale – it is five meters from the camera to the far wall. By my (very approximate) calculations, this cistern holds somewhere from 16 to 18 cubic meters of water. |
| V soboto smo postavili še provizorični dotok (moram do štacune po dva metra in pol žleba) … | On the Saturday we set up a water inflow of the “there I fixed it” kind (a real one will come soon) … |
| … in v dveh dneh dežja se je notri nateklo približno 30 cm vode, kar je po moji (spet zelo približni) računici vsaj dva kubika! Z vodo za zalivanje nam letos res ne bo treba varčevati. | … and three days later (after two days of heavy rain) there’s about two cubic metres of water inside! |
| Namakalnega sistema še ni, zato ga ne morem pokazat. V zbiralnik bomo postavili potopno črpalko, ki jo bomo vklapljali po potrebi od zunaj. Nekaj čarovnij z dovodom elektrike in podobno bo treba izvesti, a nič kritičnega. Letos bo naš zbiralnik že pridno namakal paradižnik in bučke. | I can’t show you the irrigation system as it’s not set up yet. Appropriate pictures will be published when available … |
| Najprej je bil predalnik. Naredil sem ga, da smo imeli kam pospravit cunjice od naše tavelke (ki je bila takrat še čisto mičkena) in da je bila posteljica dvignjena od tal – da si K. ni uničevala hrbta, ko je odlagala tamičkeno tavelko notri (in ko je visela čez rob in jo držala za roko, da je presneta smrklja sploh hotela zaspat). Ja, sobica je bila mini. Pravzaprav je bila narejena po meri – izmerili smo posteljico, potem pa postavili predelno steno. | First it was a chest of drawers. I built it from scratch so we had a place to store tiny clothes for our first kid in the tiny room she had. The chest also functioned as a base for the crib.
|
| Ko smo se preselili v hišo, posteljica ni več služila svojemu namenu, zato je predalnik postal le in samo – predalnik. Namesto cunjic so v njem igrače. | When we moved to the current (and final) location, there was no need for the crib anymore and chest served only its primary role. Instead of clothes the drawers are full of toys. |
| Ta vikend pa je predalnik dobil stranice in postal predalnik/kavč. Da mu bo na stara leta udobno :) | This weekend the chest started a new life as a couch (while still serving its primary role, of course). |
