Tuštanj, Sv. Miklavž, Cicelj, GEOSS, vaška situla

V nedeljo smo se šli potepat … Najprej smo se odpeljali na grad Tuštanj. Večina se bo do njega pripeljala po štajerski avtocesti. Zapustite jo na postaji Krtina, greste proti Moravčam/Zagorju in v Selu pri Moravčah zavijete desno pri znaku Tuštanj. Od tam naprej se držite glavne ceste, pa pazite, da ne zavijete na Javorščico (edino slabo označeno križišče). Podatke o odprtosti si preberite na spletni strani gradu. Na gradu smo posneli malo morje fotografij, tako da jih je bilo po temeljitem čiščenju še vedno čisto preveč za na blog. Celoten (očiščen) nabor je na voljo na spletu.

A short story about the beautiful road trip we took on Sunday … First we visited the Tuštanj castle. A well-preserved (and restored) castle was a beautiful photo opportunity. The complete set is available on the web.

Potem smo se skozi Moravče odpravili do Katarije. Navigacija: glavno cesto zapustiš pri odcepu Ribče, potem se pa voziš po glavni cesti, dokler ne prideš do sedla. Deset metrov prej puščica »Geoss« kaže levo, na sedlu pa je desno usmerjen kažipot »Sv. Miklavž«. Slediš desni puščici in se ustaviš na koncu asfalta. Od tam je do cerkvice samo še kratek vzpon. V bistvu smo se na ta konec zapeljali, da bomo naredili izlet na Cicelj. Razgleda z vrha (prvega in drugega) sicer ni kaj dosti, je bil pa zato sprehod toliko lepši. Vodič (ravnali smo se po »Pravljičnih poteh Slovenije«) pravi, da je za uro in pol hoje (gor in dol) in ravno nekaj takega smo porabili (za hojo, pa še spodoben počitek na vrhu smo si privoščili).

Next we drove to the St. Nicolas church with a beautiful view over the Sava river valley. From here we went for a walk – an hour and a half trip to the Cicelj hill.

Ker nam je vodička na gradu rekla nekaj v smislu: »Oglejte si še Geoss, pa vaško situlo, ko ste že na našem koncu,« smo zavili še v smeri prej omenjene puščice z napisom Geoss. Peljali smo se malo po asfaltu, potem po krasnem makadamu z na novo urejenimi bankinami (cela milina), potem pa smo zavili nekam navzgor in pot je postala vedno bolj čudna (taka krepko razsuta gozdna cesta, z velikimi luknjami in spodobnimi skalami med njimi. Spodaj vidite že malo boljši primerek ceste.  Na najbolj kritičnem delu ni bilo nikomur do fotografiranja. Potem pa se je pokazal sv. Florjan in smo si oddahnili. (To, da smo videli cerkev sv. Florjana, smo ugotovili kasneje, na zemljevidu; takrat nam je zadoščalo, da smo prišli do cerkve, ker se nam je nekako zdelo, da je ni šel nihče postavljat v popolno divjino.) Če bo kdo gledal zemljevid – menda smo se peljali od Katarije pod Gorišco čez Drtijo mimo Kilovca. Na AdriaRoute je pot označena kot »jahalna steza«.

After then we followed a very scary road to a geometric centre of Slovenia – GEOSS. At the beginning, it was a nice drive on a macadam surface, which gradually turned into a rough steep road full of holes. Too scary to even take a photo – the picture below was taken when the road was (finally) much better.

Vseeno pa smo našli Slivno, kjer ima Slovenija svoj center. Malo smo fotografirali, potem pa smo si privoščili krasne palačinke v gostilni Vrabec.

Anyway, we made it and we found the geometric centre marker. They also server very good pancakes here (well, in the nearby village inn).

Nadaljevali smo skozi Vače, kjer smo se ustavili pri pokopališču in občudovali morsko obalo na nadmorski višini 500 metrov.

On the way home (on a much better road) we visited the village of Vače where they keep a well-preserved beach. Current sea level: 500 m.

Za konec pa smo zavili še v Klenik, kjer stoji povečana kopija vaške situle.

For the final touch we stopped in a nearby village to see a copy of  »situla from Vače« – a 2500 year old vessel.

 

Potem pa domov … Malo smo še gledali na zemljevid, ker nam ni bilo povsem jasno, kje smo, potem smo pa le ugotovili, v kateri smeri moramo slediti Savi (po cesti Litija-Ljubljana). Domov smo s »kratkega izleta« prišli spodobno utrujeni. Pa ni noben sitnaril zaradi tega, ker smo se imeli prav fino.

It was late afternoon then, we were tired and all we could do was drive home. And so we did.