Ljubljanski pohištveni sejem

V torek sva si s K. privoščila dela prosto dopoldne in sva si šla ogledat Ljubljanski pohištveni sejem. Pravzaprav je

bil izlet delno tudi službeno naravnan, saj sem si šel naročit tisti del pohištva, na katerem prebijem tretjino življenja:

Obsession, Ergoles.

(Na sejmu so dali 10% popusta. Zato.)

Moj bo rdeč. Usedel sem se tudi na klasiko

Aeron, Herman Miller.

ampak kaj, ko zadeva pri nas stane 1700 €. Uf! Čez lužo je pod $1000 Pa na Ergolesovem se ne sedi skoraj nič slabše, čeprav je 3,5x cenejši.

Videla sva en kup luštnih stvari. Mislim, da še na nobenem Pohištvenem ne toliko. Mogoče tudi zato, ker nisva skoraj nič konkretnega iskala in sva zato neobremenjeno gledala naokoli. Naj govorijo slike.

 
Zibelka/posteljica. Slovenska postelja.

 
Yamaha Modus. Klavinova v lepi obleki (in za 6500 €, šmrc).

Pri Nolik Kid so predstavljali krasno linijo pohištva za najmanjše.

 

Rastoča posteljica (prav tako Nolik Kid). Me veseli, da še kdo pole Stokkeja dela take stvari.

Študentje industrijskega oblikoanja so imeli svoj štand, kjer so predstavili izdelke iz naloge “varno in udobno bivališče za 3. življenjsko obdobje.” Krasne stvari, škoda da ne bodo nikoli nobene zares naredili Fotk ni, ker so imeli samo panoje s predstavitvami, če boste šli na sejem, pa si jih le oglejte.

Imeli pa so na pultu tole odlično lučkico. Led diode, plastika, pobarvana kartonska embalaža.

Vijugavi kavč. Razstavljalca se pa ne spomnim. Hala A.

V Lip Radomlje so začeli delat fine raztegljive mize uporabnega formata. Kljub dolžini je zadeva popolnoma stabilna. Hrastov model ima v dveh noga kolesca, da jo je lažje raztegnit/skrčit.

Bukev.

Hrast.

Lasersko izrezljanega lesa je vse več.

Tanke sveče pri Zakladnici dobrih idej.

Slovenska kuhinja. Mizarstvo Ambienta.

Prav tako pri njih – luštkan detalj. Za belimi vratci je omarica (recimo za odpadke), okoli pa je dodatna delovna površina, ki jo po potrebi izvlečemo (seveda lahko tudi več, kot je na tej sliki).

Javanski kamen in tik. Cloudy.

Pri Kolpa San so obesili na zid primerke kerrocka. Jaz bi – ne kerrocka ampak tole postavitev. Zavijte mi jo, prosim!

Kovinski stoli nasproti Kolpa San. Kerin Povirk, če sem si prav zapomnil.

Gorenjeve kuhinje me že nekaj let ne privlačijo, tale pa je izstopala po svoji nagnusnosti. Pa med najboljših deset izdelkov sejma je bila izbrana. Mislim, da se moj pogled na svet prav nič ne sklada z modernimi oblikovalci.

Jaz sem bolj za provansalske kuhinje, take z lepimi detalji. Pa z zidanimi omaricami.

Rustika masiva.

Tole pa ni bilo del sejmišča, temveč čisto pravi prodajni avtomat za jabke, ki stoji ob izhodu. Al pa vhodu, če prideš pri teh vratih notri. Ampak za naju je bil to izhod. Odlično! Taka mašina bi morala stati na vsaki šoli.

Za konec pa še en (slab, s fotko posnet) video iz razstavnega prostora Salona svetlobe. Postavili so štiri letne čase – štiri različno osvetljene prostore. Zanimivo.