PIF – Podaj naprej

Danes je po slovenskih ustvarjalnih blogih na hitro zakrožila drobna igra pozornosti – Podaj naprej.

Poznate koncept? Jaz se ga držim že kakšnih 20 let, odkar sem se kot študentka kar čimvečkrat prilepila starejšim kolegom iz orkestra, ki so se ob nedeljah zvečer vozili iz rodnega Kopra v belo Ljubljano. Z vlakom je bila dooooooolga, pa še do Fužin je bilo treba potem priti. In vsakih 14 dni je bila potovalka neznansko težka, ker so bile v njej tudi rjuhe. 
Jaz sem se vozila torej študirat, oni pa večinoma že v službe, ki so omogočale tudi že avtomobile. Seveda sem ponudila svoj delež za bencin, ampak so me kar na hitro odpravili, da njim že ne bodo študentje brez dohodkov plačevali za bencin. Ko sem trmoglavila, da potem težko vprašam, če grem lahko zraven, ker se počutim dolžno, so pa rekli, da bom že jaz, ko bom imela svoj avto in dohodke, vozila mlajše kolege prav tako ob nedeljah zvečer v Ljubljano. In verjetno še marsikam. Natanko tako je tudi bilo. In tudi “naslednji generaciji” sem naložila enako: pay it forward.

Danes to izvajamo v družinskih krogih. Midva sva že stara starševska mačka in ker imava otroke že zelo dolgo, se natanko zavedava, da se ob novem dojenčku starši neznansko utrudijo. Če prideš na obisk in se hoče dete pestovati, potem pač to nalogo staršem za kakšne pol ure, morda uro odvzameš. In priznaš, da se natanko spomniš časa, ko si komaj še stal na nogah od neprespanosti in novosti, in si bil globoko nekje v sebi, da je vsaj pol ure za otroka navidez skrbel nekdo drug, ker si si v tem času nabral moči tudi za ves teden … ali pa je bil vsaj občutek tak. Tako bodo tudi oni, ko bodo že starševski mački (kar se faze “dojenček” tiče, na splošno te itak vsaki par dni mularija preseneti s kakšno novo), lahko mlajšim in bolj novopečenim staršem pomagali na enak način.

Ko je torej po ustvarjalnih blogih zjutraj zakrožila akcija “podaj naprej”, v katerih blogerke podarjajo majhno pozornost avtorjem prvih treh komentarjev na blogih, sem se razveselila, da še kdo deluje po tem konceptu. Torej: prvi trije, ki bodo pustili komentar na mojem blogu, dobijo enkrat do novega leta drobno darilce od mene, in se sočasno zaobljubijo, da bodo enako naredili na svojem blogu.