Celje in Stari grad

Točno pred tednom dni sem vam obljubil fotografije s sprehoda po Celju in obiska celjskega Starega gradu (starega gradu?). V tem tednu sem razvil filme, jih poskeniral in obdelal (precej dela, moram reči, ampak glede na rezultate se kar splača). Fotografije Celja so posnete na Fujifilmovo Superio, ki je bila v fotoaparatu še od poletja 2006 (ojoj), na gradu pa sem dal notri Velvio, ki je tudi v primerjavi s sodobnimi digitalnimi fotoaparati še vedno za razred boljša. No, mogoče ne od sodobnih zrcalnorefleksnih, ampak s temi nimam izkušenj. So predragi. Med slike sem pomešal tudi tiste, ki jih je K. naredila s Panasonicovo digitalko, pa si sami poglejte, kakšna je razlika.

Imena stavb sem pobiral iz zemljevida starega jedra Celja. Upam da sem vse prav uganil. Če nisem, me popravite.

Ljudska posojilnica (Superia)

Narodni dom (Superia)

Stara grofija (Superia)

neimenovan kip ob neimenovanih vratih (Superia)

Če ste ugibali, kaj sem fotografiral na sliki iz prejšnjega tedna, vam povem, da tole:

Grajski stolp (levo Velvia, desno Panasonic)

Grad (Velvia)

Pogled skozi obnovljeno ozidje na obnovljeni stolp (Panasonic)

Pogled v dolino Ločnice (Velvia) [polna velikost: 9609 x 4163 pik, 32 MB]

Pogled na Celje (Panasonic) [polna velikost: 10822 x 1943 pik, 14 MB]

Celje (Velvia)

Jadro (Velvia)

Pogled proti grajskemu stolpu (Velvia)

T. fotografira (Velvia)

Malo pred našim odhodom z gradu so se na parkirišče pripeljale tri Honde z medvedki na prtljažnikih, pa smo poslikali še njih (prvi dve Panasonic, drugi dve Velvia).

---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]

Škatlica

Tole škatlico sem naredila za swap in moram res povedati, da je narejena veliko bolj natančno kot moja prva. In bolj solidno in trdno nasploh.

Osnova je Hoferjeva, embosirana z zlatimi rožicami, papir je iz Memories, ampak sem ga morala zaradi sprednje strani malo popacati in prav tako embosirati z zlatimi rožicami. Trakec je Making memories. Neki sem čudna in so mi všeč karirasti trakci. A to pride z emšom? Ful čudno.

Nič, grem spečt toaste za zajtrk in šibam na vajo!

Drsanje in art journal (6)

Letos sta se naša dva odločila, da bi med počitnicami drsala namesto smučala. Seveda je tamau cvilil že prvi dan, ko naj bi delali limonce, ker “on tega ne zna”. In sem morala potem tudi jaz na drsalke, da sva vaje delala skupaj. V torek je že kar šlo, ampak je seveda tulil, ko so rekli, naj drsa v rikverc. Naša tavelka je pa že kar dobra. In pri Lucky Luka so kar fajn, čeprav je na začetku videt, ko da so malo neorganizirani. Ma dobro, saj so počitnice, pa animacija je zapovrh še brezplačna, pa … malo zabave pač.

V sredo je tudi tamalemu končno zalaufalo. Sonček je bil, delal je limonce, pa lubenice, pa borovničke, potem so pa delali eno vajo v parih. Mu je sicer skušala starejša sestra dopovedati, kako in kaj naj dela, ampak je poslušal ni kaj dosti, potem je malo delal po svoje, potem se je pa zložil. Ona pa čez njega. Njegova drsalka na njeno roko. S katere si je par minut prej snela rokavico, ker ji je bilo toplo. Luknja na hrbtni strani desne roke. Mati v paniko.

Mularija dol, kličem k svojemu dohtarju, ne vem, če je kaj treba, ampak meni je videt grdo (zdelo se mi je, da je košček kože spodvit navznoter, pa da vidim, kar naj bi bilo spodaj, ker na začetku sploh ni nič krvavelo). Pravi R., medicinska sestra pri mojem dohtarju, veš kaj, najboljše jo peljat k njenemu zdravniku, drsalke so problem in bo mogoče morala dobit injekcijo proti tetanusu. Slovon me obtožuje, da paničarim. Pravi, da saj še ni cel flajšter krvav.

Kličem njenega zdravnika na Vrhniko. Imate kartico s sabo? Na urgenco. Injekcijo proti tetanusu je dobila v 3.r in ji še drži. Nimamo kartice. Gremo k njemu. Slovon je tamalega in mene pustil doma, je rekel, da nisem za nikamor. Ok, recimo, da res nisem bila za nikamor, ampak on še vedno ni videl luknje na roki. Zdravnik pogleda, pravi, bom naredil ene tri šive, bosta počakala. Sta počakala. Dete ima tri šive na roki. In ne more nič kaj počet, čeprav je dohtar rekel, da lahko začne čist prec pospravljat po bajti.

Svet se pa vrti [52]

Like a bird on a wire … www / vir
Ideja za domači remake. www / vir
Kvačkano kamenje. www / vir
Kako v realnem svetu prikazati skrite črte … Batch design. Fine stvari imajo. www / vir

Papirčkanje (29)

Tale prikupna vrtnarica je precej lepša v resnici, kot na tejle fotki, ki je nastala na hitrico in ne da bi kdo tudi preveril, kakšna je. Tako so pa barve mimo, da je deklica senčena s kredo, se sploh ne vidi … Prav mi je, kaj pa zaključujem voščilnice in vežem pentljice še 10 minut za tem, ko bi morala biti že na poti … Manuela, najlepša hvala za odtis!

 

Današnji candy-roll:
- Jacqui podarja bombonček že čez nekaj pičlih ur;
- ElzyBells podarja bombonček za release-day … prihajajo nove štampiljke (27.feb);
- Donna podarja bombonček ob izdaji novega cedeja z digitalnimi scrapbooking papirji 28.feb;
- 28.feb. podarja bombonček v zahvalo za vse obiskovalce tudi Carol.

Art journal (3)

Še ena stran, ki je nastajala 2 dni.

Štampiljko z obrazom sem dobila v Memories, tam sem kupila tudi Kling-on, ker iz Anglije naročenega EZ Mounta še vedno nisem dobila. Tako imam zdaj končno prilimane vse nove štampiljke in še par starih (cel A4 sem porabila, ja, pa bom še kar nekaj EZ-ja, ko se bo končno primajal k meni). In sem seveda eno detece takoj odtisnila v vintage photo barvi. Do zdaj sem štampiljke namreč kar na dvostranski knjigoveški lepilni trak mountala in priznam, da znajo biti odtisi rahlo neenakomerni, poleg tega pa so se mi začele štampiljke, ki sem jih večkrat uporabila, nekako uvijat. Not good. S Kling-onom je štampiljko precej lepše odtisniti. Na strani manjka celjski grad, verjetno sem si z izleta najbolj zapomnila sonce, je pa zato gor naša hiška, za katero se odločamo, kakšne barve preobleko bo dobila. Poleg tega je moj vikend zaznamovala vaja. 3D violino sem naredila sama, lahko bi bila boljša. A ni blesavo, da violino igram že 30 let in da je še vedno ne znam narisati?!?

This weekend was full of stamps, distress inks, designer papers, sun, housework and music. This page took me two days and the backing DP is 6x6. I wonder how much time a double moleskine page would take me. I made the 3D violine by myself. Weird, I’ve been playing violine for 30 years and I still cannot draw a decently looking instrument …

Takole

je danes užival med fotografiranjem.

Dobra stara analogija

Danes sva se šla potepat po Celju, potem sva pa skočila še na celjski grad. Tako uživaško, brez otrok. In jaz sem, tako uživaško, vzel s sabo stari dobri analogni Canon 50E, aparat, ki ga nisem uporabljal vsaj že kakšno leto, če ne dve. (Delno posnet film je bil v njem, pa nimam pojma, kaj je na njem. Ko bo razvit, se bom morda spomnil, kdaj je to bilo. :) )

Prav drugače je bilo v roke spet vzeti analogni apart. Najprej me je presenetilo razmerje slike 3:2, ki ga sploh nisem več navajen. Na digitalcu pretežno stiskam 4:3, če že grem v bolj panoramska razmerja, pa fotografiram v 16:9. 3:2 je nekako zapostavljen. Pa je prav lep format.

Še preden sem naredil prvi posnetek, me je spreletelo še nekaj – da lahko sprožilec pritisnem samo 36-krat (no, pa še 18-krat na filmu, ki je bil trenutno v fotoaparatu). Presneto, čisto nekaj drugega se je odločati, kaj boš fotografiral, če imaš na voljo samo 50 posnetkov in ne 1000+.

Tretja stvar, ki me je presenetila, pa so bile barve – oziroma pomanjkanje le-teh. Očitno sem se že navadil, da ima Panasonic na LCD zaslončku precej močne kontraste in “pribite” barve, zato me je pogled na svet skozi iskalo čisto presenetil. Vse je bilo nekako plosko in nekontrastno in sivo. Še dobro, da bodo na filmu barve bolj žive, nekaj bo naredila Velvia, nekaj pa moja kasnejša obdelava. Ja, računalniki in digitalci so me že čisto pokvarili; hočem močne barve. A navsezadnje, saj sem tudi včasih pretežno fotografiral na Kodakov Elite Chrome, ki je bil znan ravno po tem, da je poudaril rdečo in oranžno.

Slaba stran analogne fotografije – ne morem vam pokazati posnetkov. Filme je treba odnesti v Ljubljano (analogno fotografiram samo na diapozitivni film), počakat dan, da jih razvijejo, potem pa poskenirati in potegniti skozi Lightroom … Bodo enkrat konec tedna.

Tako malo za tolažbo objavljam fotografijo iz irskega samostana Clonmacnoise, posneto leta 2002 na Kodakov Tmax, črnobeli film občutljivost ISO 3200, skozi rdeči filter (uporabljen malo za močnejši kontrast, malo pa za omiliti močno sonce). Zakaj tako občutljiv film? Zaradi močne zrnatosti, ki pripomore k “feelingu” posnetka. Kar poglejte si originalni sken (klik na sliko bo odprl original ločljivosti 3493 x 2362 pik).

---
[Slika je zaščitena z licenco Creative Commons.]

Art journal (2)

Nastala je druga stran. Za tele zadeve sploh ne morem reči, da jih naredim, ampak nastanejo bolj same od sebe. Šele ko so končane, vidim na njih blazno ene simbolike, za katero je verjetno bolje, da je ne razlagam prav preveč. Tehnika je zelo drugačna od prve strani. Tudi ta je odvisna od navdiha.

This is my second art journaling page. Very different from the first one, equally laden with symbolics. Mostly done with Tria markers. 
The wording is Slovenian so: when I get a migraine, it spreads from my right eye around the head in a painfully red light. This is a “two days” page, the second part, faux-stitched to the first, is my work day: words and some mail-bling in between.

Svet se pa vrti [51]

Prstan za romantično zaljubljene. Pride v enem kosu, potem pa ga z drago/dragim razlomita in imata unikaten par, ki se seveda natančno ujema. Jaz kot star realist (nekateri pravijo temu cinik) pa si mislim samo, kako hudičevo nevaren je tisti odlomljeni štrleči del. www / vir
Njama, kakšne lepe police! Sicer za shranjevanje plošč, a vseeno lepe. (Tukaj pri nas so plošče na diskih, na policah pa imamo knjige.) www / vir
Mami, sestavil sem stol! www / vir
Nekaj zložljivih koles. vir
Možiček – razdelilec. www / vir
Škatlica iz mahagonija. Z navodili z izdelavo. www
Nekaj idej za predelavo starih diapozitivov in filmov v svetlobne elemente. www / vir
Umetnine iz tulcev od toaletnega papirja. www / vir

Ljubljana, z gradu

Papirčkanje (28)

Nastala je ena pomladna, malo tako, malo da sem vanjo spravila odtise in jih poslala po pošti. Štampiljki rožic je naredila moja sestrica iz radirke. Lepe, ne? Tole slikico sem pobarvala že pred nekaj časa, pa se kar ni hotela nikamor zložiti, ker je bilo mraz. V Kopru, kjer sem bila prejšnji vikend, pa cvetijo zvončki, vijolice, celo rumene mimoze, končno smo dobili spet sonce v naše kraje in zdaj je lažje narediti tako sončno in cvetlično metuljčico. Pri nas je pa sneg … pa –10 … no ja, kaj čmo, saj je šele februar.

 

In še današnji (doooolg) candy-roll:
- Sharni podarja bombonček 20.feb;
- prav tako ga podarja 20.feb Bridgette;
- Alex obdaruje 21.feb;
- Steph dan zatem, 22.feb;
- Mudmaven celebrates a bunch of anniversaries on Feb. 23rd, congratulations;
- Lacey bo podarjala čestitkarske sladkosti 23.feb;
- Bev štampiljke 24.feb;
- Kiska who has a picture of a violine in her blog header, 28.feb;
- tudi Linda bo nekoga obdarovala 28.feb;
- in tudi na blogu Scrappehuset se bodo bončki delili 28.feb;
- Hazel pa današnji seznam zaključuje s 1.marcem.

!@#$% Telekomovi programerji

Gnes je tak den…

Pognal sem TIS (Telefonski imenik Slovenije, če slučajno živite v vzporednem vesolju, ki te zadeve ne pozna) in se je hotel nadgradit na novo različico. OK, pa naj mu bo …

Nekaj megabajtov in nekaj minut kasneje se je TIS (menda) nadgradil. Menda zato, ker ni izpisal nobenega obvestila, samo “upgrade” okno je izginilo. Probam pognat in …

Prooooosim? Grem gledat na disk, kakšno neumnost je zakuhal updater in ugotovim, da je tiswin32.exe velik “celih” 1635 bajtov. Sumljivo, sumljivo. Odprem v viewerju, da bi videl, kaj je notri, in …

Ajme, ne me (otroci stran pogledat!) jebat. Updater je poskusil naložit novo verzijo pograma, naletel na napako (napačen spletni naslov, ali pa se Telekomovemu strežniku kolca) in je gladko zapisal besedilo napake v programsko datoteko. Svašta!

“Recover” iz originalne plošče je na srečo pomagal. Besen sem pa vseeno.

!@#$% poceni kitajska roba!

Brata sta mi za rojstni dan prinesla brusilnik. Tak, za mokro in suho brušenje, kot je na spodnji slikci (ni sicer čisto tak, je drugače pobarvan, ampak po krajšem brskanju po slovenskem spletu sem ugotovil, da prav vsi BauBavi prodajajo natanko isti model, samo vsak ima pobarvanega po svoje).

Zadeva je točno tisto kar sem rabil (in za kar sem prosil ;) ) in zadošča mojim potrebam. Ampak vseeno – kakšna !”#$% izdelava! Kitajci so s to napravo dosegli nov minimum proizvodnih standardov :(

Ko sem privijal ščitnik pred iskrami (na zgornji sliki prozorna zadeva desno zgoraj), se je matica lepo obrnila za tri obrate, potem bi pa morala stisnit nosilec na ohišje brusa … pa ga ni. Začela se je vrteti na mestu. Yep, vijak je iz tako “kakovostnega” materiala, da je matica uničila navoje, še preden je uspela prav stisniti celo zadevo.

Potem sem zadevo testno pognal in večje brusilno kolo, tisto ki počiva v koritu za vodo (ki je bil med testom prazen), je začelo drsati po plastiki. Ugasnem, pogledam, matica na koncu osi, ki drži brus, sploh ni bila zategnjena! Mamujim!

Seveda je omenjena matica skoraj nedostopna. Treba je sneti korito za vodo, kar pomeni odviti tri vijakce. Ki so očitno narejeni tako, da se jih da samo priviti, potem pa se njihovo delo konča. Enega sem odvil z nekaj malega problemi, na dveh pa sem uničil glavo (ki je križna – ergo izvijač dobro “prime”), takoj ko sem ju začel odvijati. Tudi orodje za odvijanje vijakov z uničeno glavo (en tak čuden nastavek za vrtalni stroj) ni delovalo. Namesto da bi se zarezalo v glavo in odvilo vijak, je enostavno odfrezalo večino kovine in ostala je velika luknja. Odvil sem ju s kleščami, ki so se brez težav zažrle v material. Tole je ostalo od vijakov.

Bilanca: zamenjati moram tri male vijakce in enega daljšega, potem pa bo mašina uporabna. Na srečo so vsaj osi iz boljšega materiala, pa upam da motor tudi.

Art journal

Umetniški dnevnik? Hm, v angleščini se bolje sliši, manj obremenjeno. Beseda umetnost je veliko bolj obvezujoča od besede art. V moji glavi. Zato naj bo naslov kar lepo angleški.

V glavnem. Že nekaj dni berem pri Joyful ploys o tem, kako ustvarja svoj umetniški dnevnik. Včeraj sem prebirala tudi blog L.K. Ludwiga. In ker me že nekaj časa drži, me je sinoči čisto zares pograbilo. Tole je rezultat. Ko sem menila, da sem končala, sem naredila tudi platnico. Na njej sicer piše art journal, ima pa tudi podnaslov. Podnaslov je feeble attempt.

Na večji rumen ostanek je nalepljena stran zato, da jo bom lahko preluknjala in vpela v dnevnik. To, da piše na tem ostanku spodaj novo leto, je naključje. Ali pač?

I’ve been reading about Art journals and art journaling for a while on Joful ploys. Yesterday there was a link to L.K. Ludwig’s blog as well. That was the drop that caused the tide and took me on the other side. I just had to try. My DH said that he likes it. It was strange, how things popped in my hands. The two striped bars look like a railway barrier that went up. The stamps I received yesterday and I didn’t know what they say, even more, I didn’t even know that the flower is made of letters. Wishes and dreams … how appropriate. I’m using pieces of paper I cut to a CD-case size so I can take them anywhere and use the stuff I pick up while not at home on them. If I’ll manage, of course. If I can keep up for more than 2 days. I’m not using a moleskine (not sure that they are available in Slovenia at all), also because I suspect that some pages are bound to finish in the bin, journal or no journal. I’m not using an old book either – I still have problems with that concept. After I finished, I made a cover from a 6x6 cover of a DP pack. The wording does in fact say Art journal on the cover, but I wrote “feeble attempt” underneath. That’s how confident I am. I glued the finished page on a scrap 6x6 paper so I will be able to put book-rings through it. It’s probably a coincidence that you can see the words “novo leto” - “new year” on the bottom. Or is it?

Zelo …

… zelo star
… zelo okopan
… zelo ofucan

Ne vem, kako dolgo bo še. Star je 15 let in že 5 let je na igli. Inzulinski, ker ima sladkorno. Na običajen dan mu je še kar lepo. Danes ne ravno. Grem mu dat večerjo.

Papirčkanje (27)

Nastala je še ena rojstnodnevna voščilnica. Skrajni rok za oddajo na pošto sem zamudila (prepozno izvedela datum), zato je nastajala nekaj dni. Če sem že pozna, je vseeno, če si vzamem dovolj časa, ne? Voščilo itak velja za vse leto … 
Barvana je z vodenkami, to je precej preprosteje, odkar imam acqua brushes. Zato tudi z vodenkami spet zelo rada barvam. Edino finiš mi potem ni najbolj všeč, zato jih lakiram. No, tole sem morala pred lakiranjem tudi ornk polikat. 
Pentljico mi je “sfejkala” sestrica. Je maherca za tako. Jaz že skoraj znam, ampak je ona neprimerno hitrejša. Osnovo sem sunila mami iz bloka za risanje s pasteli. Papirji so Basic gray. Odtis mi je pa zelo prijazno poslala Petya. (Ki zaradi mojih težav z odhajanjem na pošto ipd. še vedno čaka, da bo dobila svoje v menjavo. In … saj mi je nerodno povedat … ampak mi je zmanjkalo belih osnov za odtise delat. In na Vrhniki tega papirja ni.)

 

Današnji candy-roll:
- Moralia bo zajeten stash podarila v nekaj dneh;
- Michelle podarja bombonček danes;
- Mitzi podarja DogGone štampiljke
- Rach 22. feb (Martha’s punches and charms!!);
- Lisa z bloga Craftbug podarja komplet prozornih štampiljk za 6000 obiskov (ampak obiskov ima že čez 9k ), 23. feb;
- prav tako 23. feb podarja trakove in cuttlebug folder Carol;
- Bunny-Zoe praznuje 24. feb blogoversary;
- Kathryn, my namesake, technically, is giving away a HUGE candy on March 14th.

WOJ – wiiiiii!

Prišel je komplet pomladanskih štampiljk WOJ, ki jih je narisala Elisabeth Bell! Obožujem njene štampiljke, mislim, da riše približno take punčke, kot sem jih pred davnimi leti barvala v pobarvankah, ki mi jih je kupovala stara mama v trafiki. Ali kaj takega. Vsekakor udarijo na eno struno, ki je že davno odvita čakala, da jo spet kdo uglasi in pobrenka nanjo.
Prvič sem naročila “mačka v žaklju” in moram priznati, da mi ni prav nič žal.

Zdaj moram pa samo še dočakati EZ mount, ki ga že 10 dni niso šipnili iz OnceUponaStamp, grrrr. Ja, ok, ok, čakajo pošiljko. Ma pretiravajo.