Danes sva se šla potepat po Celju, potem sva pa skočila še na celjski grad. Tako uživaško, brez otrok. In jaz sem, tako uživaško, vzel s sabo stari dobri analogni Canon 50E, aparat, ki ga nisem uporabljal vsaj že kakšno leto, če ne dve. (Delno posnet film je bil v njem, pa nimam pojma, kaj je na njem. Ko bo razvit, se bom morda spomnil, kdaj je to bilo. :) )
Prav drugače je bilo v roke spet vzeti analogni apart. Najprej me je presenetilo razmerje slike 3:2, ki ga sploh nisem več navajen. Na digitalcu pretežno stiskam 4:3, če že grem v bolj panoramska razmerja, pa fotografiram v 16:9. 3:2 je nekako zapostavljen. Pa je prav lep format.
Še preden sem naredil prvi posnetek, me je spreletelo še nekaj – da lahko sprožilec pritisnem samo 36-krat (no, pa še 18-krat na filmu, ki je bil trenutno v fotoaparatu). Presneto, čisto nekaj drugega se je odločati, kaj boš fotografiral, če imaš na voljo samo 50 posnetkov in ne 1000+.
Tretja stvar, ki me je presenetila, pa so bile barve – oziroma pomanjkanje le-teh. Očitno sem se že navadil, da ima Panasonic na LCD zaslončku precej močne kontraste in “pribite” barve, zato me je pogled na svet skozi iskalo čisto presenetil. Vse je bilo nekako plosko in nekontrastno in sivo. Še dobro, da bodo na filmu barve bolj žive, nekaj bo naredila Velvia, nekaj pa moja kasnejša obdelava. Ja, računalniki in digitalci so me že čisto pokvarili; hočem močne barve. A navsezadnje, saj sem tudi včasih pretežno fotografiral na Kodakov Elite Chrome, ki je bil znan ravno po tem, da je poudaril rdečo in oranžno.
Slaba stran analogne fotografije – ne morem vam pokazati posnetkov. Filme je treba odnesti v Ljubljano (analogno fotografiram samo na diapozitivni film), počakat dan, da jih razvijejo, potem pa poskenirati in potegniti skozi Lightroom … Bodo enkrat konec tedna.
Tako malo za tolažbo objavljam fotografijo iz irskega samostana Clonmacnoise, posneto leta 2002 na Kodakov Tmax, črnobeli film občutljivost ISO 3200, skozi rdeči filter (uporabljen malo za močnejši kontrast, malo pa za omiliti močno sonce). Zakaj tako občutljiv film? Zaradi močne zrnatosti, ki pripomore k “feelingu” posnetka. Kar poglejte si originalni sken (klik na sliko bo odprl original ločljivosti 3493 x 2362 pik).
---
[Slika je zaščitena z licenco Creative Commons.]
Uuuu, sam sem ravno pred kratkim (beri: en teden nazaj) kupil analognega EOS 10s. Sej ne, da mi dve Konici ne bi dobro sluzili, ampak sem zelel aparat na film, kjer bi lahko koristil EOS objektive ter bliskavico (ki je za Konico nimam). Naprednejse merjenje svetlobe, avtofokus in vec programov (M, Av, Tv ter P - na Konici sta le M in Tv) pa so le dodatni plus.
OdgovoriIzbrišiRavno danes sem vzel se zadnjih 6 slik (v Mokrinah - Nassfeld) na prvo rolo Velvie, bomo vidl kaj bo (predvsem ce je z aparatom vse OK, sicer pa bo treba narest se izlet v Foto Mehaniko). Glede barv se naceloma strinjam - Velvia je zakon, sploh ko gledas na dia projektorju. Naceloma fotkam bodisi na diase bodisi na crno-beli negativ (ki je kul predvsem za portrete ter za staro ljubljano). CB slikam najraje ISO 400, je kolega Žiga bolj navdusenec nad ultra-šumom (3200, ce se ne motim tudi 6400).
Fotka zgoraj pa ful dobra, sploh kul da si uporabil se rdeci filter. Si kar predstavljam mocno sonce - je zelo lepo uspela.
Uuu, 10s. Ta je pa menda dober za infrardečo fotografijo. Petdesetka ni več OK, ker ima notri infrardeči senzor (za detekcijo začetka in premikanja filma, če se prav spomnim), ki zamegli IR film.
OdgovoriIzbrišiRes je. Tudi sicer ima kar nekaj zanimivih funkcij, ki pa jih vecinoma se nisem imel priloznosti sprobat. Bojda je edini Canon z vgrajenim metrom za fotografiranje v intervalih - nastimas recimo da vzame fotko na dve uri (minuti, itd.). Poleg tega ima rdeco lucko za pomoc ostrenja - torej tako, kot jo imajo bliskavice, samo da je tu ze kar na aparatu. Ravnokar sem vstavil novo rolo filma (crno-beli ISO 400) in vidim da sam prepozna ISO hitrost :)
OdgovoriIzbrišiZ IR fotografijo se se nisem ukvarjal, so kaksne posebnosti? Mislim, prodajajo v Ljubljani IR film, ga znajo kje razvit, itd?
Pri IR imaš dve varianti - eni filmi trzajo malo na IR in malo na rdeči del in jih fotkaš skozi rdeč filter. Drugi pa so občutljivi samo na IR in jih moraš fotografirat skozi IR filter, ki ne prepušča vidne svetlobe, kar pomeni, da je slikanje podobno tistemu z mehovkami - stativa, pa vse naštimat, izostrit, itd, potem pa filter gor in sprožiš.
OdgovoriIzbrišiČe se ne motim, se oboji razvijajo po negativnem postopku.
Kul, hvala za obrazlozitev, bo treba v kratkem sprobat :)
OdgovoriIzbriši