Drsanje in art journal (6)

Letos sta se naša dva odločila, da bi med počitnicami drsala namesto smučala. Seveda je tamau cvilil že prvi dan, ko naj bi delali limonce, ker “on tega ne zna”. In sem morala potem tudi jaz na drsalke, da sva vaje delala skupaj. V torek je že kar šlo, ampak je seveda tulil, ko so rekli, naj drsa v rikverc. Naša tavelka je pa že kar dobra. In pri Lucky Luka so kar fajn, čeprav je na začetku videt, ko da so malo neorganizirani. Ma dobro, saj so počitnice, pa animacija je zapovrh še brezplačna, pa … malo zabave pač.

V sredo je tudi tamalemu končno zalaufalo. Sonček je bil, delal je limonce, pa lubenice, pa borovničke, potem so pa delali eno vajo v parih. Mu je sicer skušala starejša sestra dopovedati, kako in kaj naj dela, ampak je poslušal ni kaj dosti, potem je malo delal po svoje, potem se je pa zložil. Ona pa čez njega. Njegova drsalka na njeno roko. S katere si je par minut prej snela rokavico, ker ji je bilo toplo. Luknja na hrbtni strani desne roke. Mati v paniko.

Mularija dol, kličem k svojemu dohtarju, ne vem, če je kaj treba, ampak meni je videt grdo (zdelo se mi je, da je košček kože spodvit navznoter, pa da vidim, kar naj bi bilo spodaj, ker na začetku sploh ni nič krvavelo). Pravi R., medicinska sestra pri mojem dohtarju, veš kaj, najboljše jo peljat k njenemu zdravniku, drsalke so problem in bo mogoče morala dobit injekcijo proti tetanusu. Slovon me obtožuje, da paničarim. Pravi, da saj še ni cel flajšter krvav.

Kličem njenega zdravnika na Vrhniko. Imate kartico s sabo? Na urgenco. Injekcijo proti tetanusu je dobila v 3.r in ji še drži. Nimamo kartice. Gremo k njemu. Slovon je tamalega in mene pustil doma, je rekel, da nisem za nikamor. Ok, recimo, da res nisem bila za nikamor, ampak on še vedno ni videl luknje na roki. Zdravnik pogleda, pravi, bom naredil ene tri šive, bosta počakala. Sta počakala. Dete ima tri šive na roki. In ne more nič kaj počet, čeprav je dohtar rekel, da lahko začne čist prec pospravljat po bajti.