!@#$% poceni kitajska roba!

Brata sta mi za rojstni dan prinesla brusilnik. Tak, za mokro in suho brušenje, kot je na spodnji slikci (ni sicer čisto tak, je drugače pobarvan, ampak po krajšem brskanju po slovenskem spletu sem ugotovil, da prav vsi BauBavi prodajajo natanko isti model, samo vsak ima pobarvanega po svoje).

Zadeva je točno tisto kar sem rabil (in za kar sem prosil ;) ) in zadošča mojim potrebam. Ampak vseeno – kakšna !”#$% izdelava! Kitajci so s to napravo dosegli nov minimum proizvodnih standardov :(

Ko sem privijal ščitnik pred iskrami (na zgornji sliki prozorna zadeva desno zgoraj), se je matica lepo obrnila za tri obrate, potem bi pa morala stisnit nosilec na ohišje brusa … pa ga ni. Začela se je vrteti na mestu. Yep, vijak je iz tako “kakovostnega” materiala, da je matica uničila navoje, še preden je uspela prav stisniti celo zadevo.

Potem sem zadevo testno pognal in večje brusilno kolo, tisto ki počiva v koritu za vodo (ki je bil med testom prazen), je začelo drsati po plastiki. Ugasnem, pogledam, matica na koncu osi, ki drži brus, sploh ni bila zategnjena! Mamujim!

Seveda je omenjena matica skoraj nedostopna. Treba je sneti korito za vodo, kar pomeni odviti tri vijakce. Ki so očitno narejeni tako, da se jih da samo priviti, potem pa se njihovo delo konča. Enega sem odvil z nekaj malega problemi, na dveh pa sem uničil glavo (ki je križna – ergo izvijač dobro “prime”), takoj ko sem ju začel odvijati. Tudi orodje za odvijanje vijakov z uničeno glavo (en tak čuden nastavek za vrtalni stroj) ni delovalo. Namesto da bi se zarezalo v glavo in odvilo vijak, je enostavno odfrezalo večino kovine in ostala je velika luknja. Odvil sem ju s kleščami, ki so se brez težav zažrle v material. Tole je ostalo od vijakov.

Bilanca: zamenjati moram tri male vijakce in enega daljšega, potem pa bo mašina uporabna. Na srečo so vsaj osi iz boljšega materiala, pa upam da motor tudi.