Pospravljanje

Takle deževen dan, ko itak nimaš kaj delati zunaj, je primeren za pospravljanje/dokončevanje projektov, ne? Tale projekt se marsikomu ne bo zdel nič posebnega, ampak že od začetne ideje do razdelave in tega, da mi je razdelava kot taka sedla, je bilo treba nekaj časa. Da ne govorimo o tem, da sem se morala z našo skoraj skregat, da mi je “dovolila”, da naredim tako, kot mi je predlagal, ne boste verjeli – oče.

Za pospravit svoje Tria markerje sem vzela celo hlačnico kavbojk odraslega moškega. Strgane kavbojke se k sreči v moji ustvarjalni omari zbirajo malo tako, na zalogo, tako da če imam katerega blaga vedno dovolj, je to zagotovo jeans. Zložijo se v takle paketek s pisano elastiko za zadrževanje. V žepu je barvna skala, lahko pa se notri znajde tudi majhna beležnica.
Ko je hlačnica raztegnjena, je videti prav lepo. Levi flap se odpne, desni je pa fiksen.
Da markerji ne padejo iz, khm, peresnice, skrbi velkro. Del s kaveljčki poteka po sredini cele hlačnice, na vsakem markerju pa se je znašel majhen trakec mehkega dela, tako da lahko odprto peresnico tudi potreseš, pa pritrjen marker ne bo padel z nje. Če bo slučajno (buhnedej) zmanjkalo prostora, lahko samolepilni velkro nalepim tudi na notranjo stran žepa – zdaj ga tam ni, da žepa nisem prešila. Ampak v resnici si bom mogoče kupila še največ 4 markerje. Da jih bo okroglo 42.

Zvezdice

Tokrat sva s Sončo darilce za sošolko končali celo kakšno uro ali dve pred začetkom rojstnodnevnega praznovanja. Saj ne vem dobro, v čem je štos, ampak že jaz sem taka, da če že imam nekaj pravočasno narejeno, bom zagotovo embalažo delala zadnjo sekundo. Se mi je pa tudi že zgodilo, da sem od Vrhnike do npr. Slovenj Gradca v naročju pihala v lak na fimo krožničku. Taka sem, včasih se skušam odvaditi, še posebej, ko Slovon malo zaropota, včasih pa si pač mislim, šmir, no, kaj pa čmo. No, naša je potencirano to (pa še malo od moje sestrice je pobrala, hehe), tako da je pri njej že skoraj čudež, če kakšen doma začet projekt tudi konča. Šolski niso problem, kajpada.

Ker je Slovon pobral fotič s sabo na računalniško tekmovanje in ker ga od naše pupe nisva našli, pa čeprav sva obrnili dobršen del bajte (grrr, mularija!), je tale fotka na strani bolj grozljivih – posneta z mojim mobitelom. Buhpomagi.

Na ogledalcu je velika zvezda, ki ji sledijo male zvezdice, vse zvezdice so iz poligline. Barvo je glede na barvo na zvezdi na voščilnici namešala sama, jaz sem ji dala kar cel kufr polija in pripomočkov, pa se znajdi. Ogledalce je dobilo še obešalniček (na katerega se je pametno dete spomnilo v zadnjem hipu, zmešana mati pa sploh ne), roba mu pa ni hotela delati, ker menda sošolka ni ravno uokvirjen tip. Ha, kakšen izgovor, kaj? Potem je naredila še veliko zvezdo za obesek, na katero je vtisnila male zvezdice, te pa sem jaz z micenim čopičem in precej pihanja poprašila z bakrenim fimoprahcem. Zvezdice so polakirane, potem pa sem jo naučila vezati še holandski vozel in napenjalni vozel.

Ostala sta nama dva beadsa, za katera je, ko sta bila pečena in lakirana, trdila, da ne pašeta zraven zvezde. Njeno delo, njene odločitve, kajne? Rekla sem, da ju bom kar takoj porabila, ker ju tako ali tako ne bo mogoče nikamor kombinirati, pa se mi je smejala, da bo taka ogrlica primerna kvečjemu za triletno punčko. No, ko je bila narejena, si jo je naša 11-letnica čisto v hipu pripela okoli vratu.

 There’s a giveaway of polyclay Lisa Pavelka tools on the Fave Crafts blog – would love to have that Magic gloss!

ATC (5)

Še nekaj ATC-jev je nastalo ob večerih. Ugotavljam, da rada delam ATC-je in AJ, ker nimajo posebnega namena in ker na njih marsikaj “gre skozi”. Voščilnico naredim, če vem, za koga gre, na zalogo zelo redko, bolj če slučajno pade skupaj. No, seveda ATC-je menjujem in seveda nekatere naredim posebej za swape, ampak to je le majhen del. Večinoma jih najprej naredim in šele potem swapam. Prva vaza je bila zelo “v zraku”, zato sem drugi kot podlago narisala celo sobo. Za tretjo nisem hotela ponavljati motiva z mizo, kaj drugega mi pa ni kapnilo. In zadnja mi je všeč. Na akvarelno podlago sem dodajala suhe in oljne pastele.

I made a series of vases ATCs. The two on the right went for a swap already, the two on the left are searching for a nice home. Watercolors and pastels. The vases are stamped. The scene on the 2nd one I drew myself and yes, I know it shows. But it was just to have a different background.

 

Današnji candy-roll:
- Gina podarja bombonček 31.mar.;
- Ella Bella is celebrating her blogoversary on Mar 31st;
- Jo podarja štampiljke 31.mar.;
- Tonya is celebrating big on Mar 31st;
- Emma is celebrating her birthday – happy birthday! – on Apr 1st;
- Caryn is celebrating her 100th follower on Apr 1st;
- Tindaloo praznuje rojstni dan – happy birthday! – 5.apr.

Špalir za hruške [4]

Pobarvano!

En dan se bo sušilo, potem bo pa menda že dež :(

Montiram torej ko se vrne sonce …

Nove!

Nove štampiljkice so včeraj prišle in sem imela kar precej dela, da sem jih vse na EZ spravila. Ampak naša je bila doma z bolečim ušesom in je tako milo gledala, da sem si preprosto morala vzeti čas. Odtisnila in pobarvala jih je sama. Pri kombiniranju sva pa v fazi, ko jaz tresem ideje, kaj bi lahko ona pa izbere, kar ji je všeč. Trdi, da drugače še ne zna.

Za barvanje uporablja tria markerje, saj sem menda že omenila, da je nora nanje, ne? Ampak zeleno rožico in čipko je pobarvala z distreserjem. Pravi, da ne gre še, pa sva se zmenili, da je treba za učinkovito barvanje z distreserji pač kar precej vaje.

Sestavljena že spet bo za sošolkin RD.

Vseh še ni odtisnila, danes je pa v šoli. Uho je boljše, jupi!

Sprašuje, če bom gorjuske tudi nabavila … ne, da jih ne bi hotela, ne … sam …

Art journal (12, 13)

Naredim jih, pofotkam jih pa ne. Ampak priznam, št. 12 je čakala na likanje. Likanje pa je pri meni … hmmmm … nekaj, česar se lotim, šele ko je nujno. In celo če je napol nujno in me boli hrbet, sem čisto hepi, če naša reče, bom jaz cunje in najine majice. Drugo pa tko ni pomembno

Na drugi je videti eno od novih štampiljkic. Strašno mi je všeč. Taka optimistična.
Tile vogali me pa gnjavijo, ker jih nisem uspela naravnost odtisniti. Tudi zaradi improviziranih mask čez obstoječe elemente. Mjah …
Navdušujejo me akvareli v kombinaciji z distresi in s suhimi pasteli za poudarke.

Svet se pa vrti [56]

Ker mi je všeč. www / vir
Domino-miza. Menda je povsem stabilna :) www / vir
Za ljubitelje gotike. vir
Piši-briši za hišna sporočila. Pisalo, podstavek in gobica – vse v enem. www / vir
Zdaj pa še malo papirja. Torba za prenosnik … vir
… knjige, ki to niso (ampak so vrečke) … www / vir
… in ustvarjalni izpadi. vir
Galerija v spomin Mariu Mariottiju, umetniku, ki je rad barval svoje roke. Staro, ampak – hej! šele zdaj sem našel. www / vir

Kakšen dan

je tak čudno prijeten in miren. Seveda je delo, seveda si utrujen, ampak otroci so pridni, ne derejo se en na drugega, zato se tudi tebi ni treba. Seveda ti ni najbolj všeč, da punca ni šla na kosilo, ampak ko ti pove, da sta šli k sošolki za materinski dan pečt biskvit zate, pač ne moreš biti jezna, ne? Če ti takoj za biskvitom (dober je bil, zato ga ni na fotki) v roke potisnejo še tole, pa sploh:

Mečkana slika in obesek iz glazirane bele gline sta iz šole, rožice so pa doma naredili, so bile v CiciZabavniku, so povedali. In to čisto skrivaj. Šmrc.

ATC (4)

Danes je pa res čas, da vam pokažem par ATC-jev.

Tile so šli za swap Nature. Na levih dveh sem uporabila kar nekaj različnih štampiljk, druga dva sem pa sama narisala. Biti hoče risba glinenega kipca matere Zemlje iz Bobrov. Nisem čisto prepričana, da mi je uspelo. Prva dva sta šla v Kanado, druga dva v Avstralijo.

I made these ATCs for a Nature swap. On the first couple I used a bunch of stamps in lieu of Nature’s hair. Coloured with copics, watercolours and twinklings. 
The other two are drawn freehand and coloured with pastels. The wheat is gold-embossed. The image is supposed to be an illustration of the clay sculpture of mother Earth, supposedly found not far from my home and originating from the beginning of the bronze era.

 

Prijavljam ju na My time to craft Challenge 53 – Nature in na ABC Challenge F is for Flowers.

In še današnji dolg candy-roll:
- Jacqui is giving away a nice candy on 23.Mar;
- Paula is celebrating 5000 hits on 27.Mar;
- Zoe is celebrating 1st blogoversary 27.Mar;
- Sally-Ann is giving away a candy 27.Mar;
- Debra podarja bombonček 28.mar.;
- Helen praznuje 5000 obiskov 29.mar.;
- Erin podarja bombonček 31.mar.;
- prav tako 31.mar. podarja bombonček Maggie Bob;
- in tudi Malin (31.mar.);
- Stamp with us are opening a new blog, celebrating with a candy on 1.Apr;
- Lisa is celebrating her 1st blogoversary on 1.Apr;
- Elisabeth Bell podarja štampiljke WOJ 7.apr.;
- Magnolia's blog candy on Rosa's blog se bo zgodil 2.apr,;
- Donalda is giving away some goodies on 3.Apr;
- Jennifer praznuje prvi blogoversary 12.apr;
- Stressed mother pa 15.Apr – congratulations!

Špalir za hruške [3]

Dokončal pokrovčke. Matr, kolk mam problemov s švasanjem. Še bo treba vadit …

Saj takole na sliki je kar dobro videt, od blizu pogledano je pa malo bolj tako-tako. Pa tale je najlepši od vseh štirih.

Potem sem navrtal stebre. Naredil luknje za pritrditev nosilcev in luknje za žice. Pa odločil sem se, da bo imel krajši steber samo dva para nosilcev. Rabi kdo dva kosa zakrivljenega železa?

Takole je videti krajši steber na tleh delavnice.

 

Jutri jih bom probal postavit ob zid, da vidim kako se kaj prilegajo nosilci, zavrtal bom luknje v škarpo in začel bom barvat – mogoče. Če bom imel čas.

Predelava – nadaljevanje in konec

Tako, včeraj sem se lotila še notranjosti škatle. Ko sem potegnila ven zgornjo že napol odpadlo oblogo, je bila taka:

Čim sem potegnila prva 2 cm ven, je začelo z zadnje strani v plasteh odpadati lepilo, dvigal se je prah razpadle spužve, zato sem vse skupaj nemudoma preselila v kuhinjo na ploščice in prinesla sesalec. Mislim, da sem packarijo odsesovala kakih 8x.

Zgornja obloga je bila v takem stanju:

 

Tačas ko sem s tegale jemala kroj, je Slovon škatlo milostno odnesel v delavnico in jo tam začel drgniti s špohtlom in deloma z brusom. Z brusom dosti ni mogel narediti, ker se je staro lepilo še vedno popalo povsod, da ne govorimo o fiberglas ojačitvah, ki so bile nalašč nezaključene, da bi tudi delovale kot lepilo. Čeprav je bilo lepilo staro, je bil vonj po Neostiku še vedno močen.

Začelo se je krojenje, rezanje, razmišljanje, kombiniranje, šivanje … veliko šivanja. In lepljenja. V Kilometru mi je svetovala lepljenje z lepilom v spreju in se je totalno obneslo. Moj stroj se je pa včeraj tudi strašansko izkazal. Niti 1x me ni zafrkaval (ok, no, ko sem ga naglas pohvalila, se mi je takoj 3x utrgala nit, ampak samo zato, ker sem v silnem navdušenju prehitro pognala iglo skozi 3 plasti blaga IN koflin. Pa je rekel Slovon, naj bom raje tiho, dokler ne končava. Pri lepljenju in izdelavi bočnih oblog mi je ogromno pomagal. Če mi ne bi, bi za tole delo verjetno porabila vse večere ta teden. Tako pa:

A? A bo?

Dvanajst spomladanskih

Še vedno vztrajava pri sadilnih lončkih iz časopisnega papirja.

Za osnovo, okoli katere obvijaš papir, se je odlično obnesla piksna od Zlatoroga. Ampak mora bit ravno od Zlatoroga, ne kakšna druga, ker ima tazelena na zelo primerni višini narisano eno črto, na katero poravnaš papir, da so potem vsi lončki enako visoki :)

Ja, cajtng je bil pa Dobro jutro. Vsaj ena korist od njega.

S šlosarijo sem se tudi ukvarjal, ampak ni še toliko, da bi lahko kaj pokazal. Našvasal sem pokrovčke na palice, potem pa švasane dele zbrusil do ravnega. Zdaj moram še enkrat z elektrodo naokoli, da zapolnim luknje, ki so mi ostale. Ja, za varjenje sem še bolj štorast …

Špalir za hruške [2]

Danes sem zakrivil še ostalih 23 nosilcev.

Nosilec sem stisnil med dve deski, da se ni krivil …

… potem sem pošteno potegnil …

… in rezultat primerjal z vzorčnim primerkom.

Sliši se komplicirano, pa ni bilo. Po treh nosilcih so roke že same vedele, kako močno je treba potegniti in rezultat je bil tako blizu želenega, da je bil potreben le še manjši popravek.

Zdaj imam 24 takih nosilcev.

Tu so vsi. Za tak “češki” pristop kot sem ga uporabil, se mi zdi rezultat prav dober. Manjše nepravilnosti pa bom popravil z macolo :)

Špalir za hruške [1]

Na severni strani hiše imava soseda (pa na južni in vzhodni  tudi), in ker je sever pri nas “gor v hrib”, ima severni sosed škarpo. Tako, precej visoko – ker je hrib pač strm. Tik pred to škarpo imava še malo zemlje in na njej (tudi) tri hruške. (Čisto mimgrede – pod tole gredico je še ena škarpa, taka originalna, že 50 let stoječa – tako strm je naš hrib. Še bolj mimogrede – desno od teh hrušk stoji rastlinjak.)

Tele hruške naj bi rasle v špalirju – razpeljane levo in desno po žicah. Za to pa seveda rabimo žice. In stebre, na katerih bodo te žice napete. Ker pa se mi ne da kaj dosti kopat v naša kamnita tla (in popolnoma sem prepričan, da bi vsaj na dveh mestih že po desetih centimetrih naletel na kamenje) in ker sosedova škarpa stoji točno na meji, sem se odloči, da bom stebre naredil iz železa in jih privil na škarpo.

Ne bom risal skice, se mi ne da. Tisto, ki sem že imel vrženo na papir, sem pa izgubil. Boste že spotoma videli, kako sem si zadevo zamislil.

Enostavna matematika pravi: tri hruške = štirje stebri. Vsak steber bo imel šest nosilcev (po tri na vsaki strani). 24 nosilcev, torej. Narejeni bodo iz železnega traku preseka 30 x 5 mm. V Merkurju so mi narezali 8 trakov po 120 cm …

… potem sem pa vsakega razžagal (s kotno brusilko iliti “fleksarico”) na tri dele (po 38 cm) in ostanek.

Stebri bodo iz kvadratnega profila 30 x 30 mm. Trije daljši (na spodnji sliki) in en krajši – čisto na levi je škarpa nižja.

Stebre sem na eni strani poševno odrezal (kar s fleksarico in prostoročno – sem se počutil kakor da kiparim z motorno žago :) ). Na ta del bom privaril tisti mali ostanek, ki sem ga pridelal pri rezanju traku. Tako bo steber na vrhu zaprt (da ne bo tekla voda notri) in poševen (da ne bo voda na vrhu ostajala). Rez ni najlepši, ampak ko bom privaril pokrovček in pobrusil naokoli, se napake ne bodo več videle.

24 kosov nosilca sem prevrtal na obeh straneh. Naredil sem si enostavno vodilo iz odpadnih kosov lesa. Praktična zadeva – ni treba označevat mesta za vrtanje na vsakem kosu, pa še opilkov ne meče na vse strani, pa še obdelovanca mi ni treba držat in lahko zato sproti odsesavam opilke.

Najprej sem naredil 48 lukenj s 3 mm svedrom (doooolgčas) …

… nato pa sem jih povrtal s 6 mm svedrom (tudi dooooolgčas!).

En kos imam že upognjen v končno obliko. O postopku pa več naslednjič. Tale je bil samo za test.

Ostalih 23 upogibanje še čaka. Potem je treba še navrtati stebre in to kar nekajkrat – na treh mestih pridejo priviti nosilci, narediti pa moram tudi kar nekaj lukenj za žico. Privariti moram pokrovčke, vse zbrusiti in pobarvati. Še nekaj takih delovnih akcij, pa bo končano.

Mini tulipani

Za Moi.

Pofotkano pred tednom dni, pa nekako nisem našel časa, da bi na blog postavil :(

Svet se pa vrti [55]

Naj stopnice kar sem jih videl zadnja leta. Al pa nasploh. Še  nekaj fotk stopnic in nore hiše, v kateri stojijo, najdete na spodnjih povezavah. www / vir / slike
Stol za rolanje … eeeee … stol, ki se ga lahko zrola. Iznajdeno v Beogradu. Za sliko v zvitem stanju klikni spodaj. Kot amaterski drvar se lahko samo klanjam do tal. www / vir
Ena posebej za JuretaF. Staro rusko iskalo + nova digitalka = kombinacija, ki zagotovo pade v oči. vir
Poceni varianta univerzalnega polnilnika – škatla za vse napajalnike, ki se vam valjajo okoli + drevo, na katerega obesite naprave, ki se polnijo. www / vir
Lončki za rože. S figuricami. Ki počno vse živo. Tudi v bolj ne-za-mladoletne-oči različicah. www / vir
50 umetnikov, 50 reinterpretacij iste mize/klopi. www / vir
Jason Schneider izdeluje pohištvo iz kartona. www / vir