Predelava – nadaljevanje in konec

Tako, včeraj sem se lotila še notranjosti škatle. Ko sem potegnila ven zgornjo že napol odpadlo oblogo, je bila taka:

Čim sem potegnila prva 2 cm ven, je začelo z zadnje strani v plasteh odpadati lepilo, dvigal se je prah razpadle spužve, zato sem vse skupaj nemudoma preselila v kuhinjo na ploščice in prinesla sesalec. Mislim, da sem packarijo odsesovala kakih 8x.

Zgornja obloga je bila v takem stanju:

 

Tačas ko sem s tegale jemala kroj, je Slovon škatlo milostno odnesel v delavnico in jo tam začel drgniti s špohtlom in deloma z brusom. Z brusom dosti ni mogel narediti, ker se je staro lepilo še vedno popalo povsod, da ne govorimo o fiberglas ojačitvah, ki so bile nalašč nezaključene, da bi tudi delovale kot lepilo. Čeprav je bilo lepilo staro, je bil vonj po Neostiku še vedno močen.

Začelo se je krojenje, rezanje, razmišljanje, kombiniranje, šivanje … veliko šivanja. In lepljenja. V Kilometru mi je svetovala lepljenje z lepilom v spreju in se je totalno obneslo. Moj stroj se je pa včeraj tudi strašansko izkazal. Niti 1x me ni zafrkaval (ok, no, ko sem ga naglas pohvalila, se mi je takoj 3x utrgala nit, ampak samo zato, ker sem v silnem navdušenju prehitro pognala iglo skozi 3 plasti blaga IN koflin. Pa je rekel Slovon, naj bom raje tiho, dokler ne končava. Pri lepljenju in izdelavi bočnih oblog mi je ogromno pomagal. Če mi ne bi, bi za tole delo verjetno porabila vse večere ta teden. Tako pa:

A? A bo?