Predelava

Za naše veliko dete smo si sposodili škatlo za violončelo pri prijateljih. Oba sta me opozorila, da je škatla strašansko uboga, odrsana, na klipsnah zarjavela, da se ji vidi, da je bila nekoč temno modra in amatersko prebarvana na belo, da je bela barva odluščena, popraskana, razpokana, pa še v notranjosti so začele obloge odpadati … nič zato, smo rekli, na koncerte se orkester vozi z avtobusom, violončelo je Demšarjev in buhvar, da ga kaj potolčemo, samo da bo zavarovan. Pa je rekel lastnik, daj no tole malo prebarvaj, da ne bo otroka sram, kaj po svetu vlači. Samo nikarte v roza.

Hnja, ogromnega roza kufra tudi naše dete ne bi hotelo po svetu vlačit, pravi.

No, lastnik je videl fotko prebarvane škatle in po pričevanju očividcev so ga od začudenja s tal pobirali. Tako da sem ta hipec še kar ponosna sama nase.

Barvala sem z avtomobilskimi laki. Metalik blue in bela. Za oblake sem si naredila malo šablon za masking.
Neznansko žal mi je, da je nisem fotkala v stanju “prej”. Za notranjost se bom zagotovo spomnila. Je bila taka, da je “poštarica” kar skeptično gledala, kaj vlači po svetu.
Upam, da bo lastniku notranjost tudi všeč, ker je ta hip v načrtu rahlo neortodoksna. Upam tudi, da bom notranjost zmogla, z oblačenjem in šivanjem vred, sicer bo slišati od tu na drugo stran ljubljanske kotline McCraftyyyyyyy, na pomooooooočkoooooo!