Svet se pa vrti [61]

Robotki in robotkice. Pa še kaj drugega. Vredno ogleda. www / vir
Štosno obnašanje magnetnih tekočin. Slike in videoposnetki. vir
Nagradna uganka – kaj je na desni sliki? vir
LEGO svečka. NI izdelano v Legu. www / vir
Pandast krožnik. www / vir
Novoodkrito: »Dizajn u drvetu«. Uau! www / vir

Papirčkanje (38)

 

S to voščilnico še ne vem, kaj bom, mogoče bodo v njej šli na pot ATC-ji za izmenjavo. Hotela sem samo barvati in končno na kartico privezati nekaj gumbov. Uporabila sem nekaj bisernih, ki jih je D. priložila bombončku. Zaradi izbrane kombinacije za Sariko, pobarvano z akvareli in z malo triastih dodatkov za razne drobnarije, sem morala malo prilagoditi oba papirja, ki sta bila brez rdeče barve. Ampak s triicami to ni kakšen hud problem.
Postavitev je malo obrnjena Stampwithfun. I’m entering this card to Stampwithfun challenge, the LO is barely slightly rotated.
The card matches the SimonSays challenge of 2 papers, 3 buttons, 1 ribbon, only I substitute the ribbon with the same fiber up in the right corner that I used for tying the buttons.

 

In še današnji candy-roll:
- Jackie je presegla 10.000 obiskov (1.maj);
- Kim praznuje blogoversary (2. maj);
- Steph podarja bombonček za 50.000 obiskov; sheesh, kakšne številke :) (3.maj);
- Siobhan podarja bombonček za 3000 obiskov (3.maj);
- Tracie celebrated her birthday on 28th – happy birthday1! (5.maj);
- Linda podarja bombonček 6.maja;
- Janet is giving away a candy for her birthday – and what a candy! happy birthday! (8.maj);
- Fiona podarja bombonček 15.maja;
- na blogu Bearly Mine Donna podarja bombonček 16.maja – za 10.000 obiskov in za praznovanje 2 novih dizajnerskih cedejk;
- Alicia podarja bombonček 16.maja.

Slap Šumik

Pa smo začeli sezono obiskovanja slapov. Za začetek smo se odpravili do enostavno dostopnega slapu Šumik v bližini Borovnice. Manj znani slap (internetni viri ga ne poznajo) sem našel v knjigi Slapovi (Rok Kušlan, Sidarta 2008).

Dostop je enostaven – odpeljete se do Borovnice, potem proti Peklu in ko za železniškim podvozom vidite tablo »Pekel desno 2 km«, vozite naravnost, do vasi Brezovica pri Borovnici. Tam se odpeljete do najbolj severovzhodnega vogala ceste (glej spodnjo sliko – tam kjer se začne rumena črta) in nekako parkirate. Primernega parkirišča ni – mi smo prosili ljudi na kmetiji, če smemo pustiti avto na vogalu njihovega dvorišča, pa niso imeli nič proti.

Pot vodi ob potoku, ves čas na njegovem desnem bregu (z drugimi besedami – ko lezete v hrib, je potok na desni).  Začneš po makadamu in se sprehodiš ob lepi strugi, mimo treh umetnih slapov, do tolmuna, kjer se menda prireja piknike (pravi vodniček Slapovi).

Makadam se spremeni v blatno gozdno pot (vsaj v tem letnem času je blatna), ki se vzpenja v hrib vzporedno s potokom, od nje pa se občasno odcepi gaz do potoka, tako da si brez težav ogledamo strugo, polno brzic, slapičev in kaskad.

Med potokom in potjo stojijo tudi ostanki elektrarne …

… in mlina.

Malo nad zgornjimi ostanki zavije gozdna pot v levo, mi pa nadaljujemo po srednje shojeni poti ob potoku. Čez nekaj časa zmanjka tudi te – na mestu ko se ravno že vidi slap skozi veje.

Vodniček priporoča, da od tu nadaljujemo po strugi, a za takšne podvige je bilo vode preveč, pa tudi premrzla je bila (in zrak tudi). Zato smo najpogumnejši trije nadaljevali pot po bregu in se z manjšimi težavami prebili do neposredne bližine slapu. Videli smo, da so tudi nad slapom slapiči in brzice. Verjetno bi bilo nadaljevanje hoje ob vodi prav prijetno – a na kak drug, bolj vroč dan, pa brez zelo majhnih otrok.

Vodniček navaja čas hoje 20-30 minut in s tem se moramo kar strinjati. Vzpona je za 100 višinskih metrov in le najmlajšega (slaba 4 leta) je malo pred vrhom premagalo in se je zadnjih 50 metrov nosil. Skratka, lep sprehod – priporočam pa palice, spuščanje po blatni poti brez njih je bilo na trenutke kar »zanimivo«.

Še nekaj dodatnih fotografij si lahko ogledate na TripTrackerju, kjer je na voljo tudi GPS posnetek poti.

---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]

Planina

Po petih letih življenja na Vrhniki smo se končno odpravili na Planino. Tako kot se spodobi – peš (z avtom smo enkrat, čisto na začetku, že bili gor).

Vreme je bilo šekrsko, malo hladno sicer, a je bilo zato lažje lesti v hrib, pa pihalo ni preveč in na vrhu se je pokazalo celo nekaj sončka. Fotke so pa zaradi pomanjkanja sonca bolj dolgočasne sorte.

Šli smo po klasiki – z Betajnove. Precej konstanten vzpon, edino na vrhu postane malo bolj strmo.

Čisto čisto na vrhu smo seveda splezali še na stolp – to je tista mala špica na zgornjem platoju (ampak ne tista čisto špičasta špica – to je samo napaka v meritvi, ki jo Emica rada naredi).

Pa se vrnimo k poti. Tako na začetku smo opazili, da se na obrobju Vrhnike še vedno gradi. Pošteno gradi. [Hiše so postavljene malo pod logaško cesto – ne vem kako se reče temu koncu. Fotkano je z Betajnove.]

Malo višje nam je bila všeč tale lažna skladovnica drv v postavljanju. Ko bo končana, se ne bo dalo uganiti, da se zadaj skriva ploščad za uživanje na soncu.

Še malce višje pa je nam je ugajal lokalni »Postrezi si sam« bife. Odlična ideja! [Le postregli si nismo – je bil šele začetek poti in pijačo smo imeli s seboj.]

Na poti stojita dve klopci – nekako po eni tretjini in dveh tretjinah poti. »Županova« je spodnja. Zgornja se pa imenuje »za tazmatrane«.

Na vrhu je pa razgledni stolp. Če se odpravite na Planino, vsekakor splezajte tudi na stolp. Novi (postavljen lani) je odlično zgrajen in iz vrha je krasen razgled.

Na vrhu stoji plošča z označenimi kraji in hribi, ki jih vidimo na obzorju. Nekaj se mi sanja, da imamo slovensko ime (ali tujko) za tako zadevo – jo mogoče kdo pozna?

Pogled na Ljubljansko kotlino je bil kot vedno krasen a precej meglen, zato se Ljubljane skoraj ne vidi. Se pa vidijo bližnje vasice in mesta.

Še nekaj pogledov v dolino …

Pod velikim drevesom na zgornji sliki nas je čakala K., ki se ji ni dalo vzpenjati na stolp.

No, potem smo šli pa dol, kar je bil hitrejši, manj naporen in manj zanimiv del zgodbe :)

Artistic journal (16)

Včerajšnji dan sem preživela na vrtu. Med plevelom, pretežno. Oplela sem tudi tulipane. Hence – tulipani.

Tole je akvarel, obrobljen z arhivskim flomastrom. Nič drugega. Aja, kotni štampiljki sta bili tam že prej. Na listu. Sta se zgodili. Ha, okno je postrani, šele zdaj vidim :(

In še dve kazali

Sinoči sem dokončala še dve knjižni kazali. Prvo je štampiljka na foto papir, ta štampiljka mi je strašno všeč, ampak jo ves čas odtiskujem z rjavim distresom. Tudi pobarvano je kazalo z distresi.

This is my 3rd bookmark for Cristine’s candy with a challenge. I love this stamp and this time I tried stamping it on a photo paper. I somehow always end stamping it in vintage photo, who knows why. I colored it with the distress inks and I used my new Dovecraft fibers.

I’m entering the second bookmark to JustMagnolia challenge, 2nd week, pink and green. I used watercolours to match Tilda to the DP. (Note to self: learn how to spread the Glossy accents more evenly!)
I’m also entering it the Simon says challenge – recycle. The ribbon I used to perch the Tilda on and to make the flower is from a package of lavender cookies I got at the annual antiques and crafts fair in a small Slovenian coastal town called Izola.

I’m entering both bookmarks to the CraftyChallenge #12 – Bookmarks.

Dve knjižni kazali

Moja knjižna kazala nastajajo, ko pospravljam materiale po mizi in se pripravljam na to, da bom zložila kakšno voščilnico. Na njih preizkušam tehnike, učinke, porabim kakšne koščke, ki so primerni za kazala ali za ATC-je … Pri nas smo štirje bralci in nobeden od nas hkrati ne bere samo ene knjige. Zato je veliko kazal vsakdanjih, da nam jih ni škoda vreči proč, ko se prepognejo, zmečkajo in ofucajo. S knjigami delamo lepo, s kazali pa niti ne zelo. Sicer bi bilo lepše, če bi jih objavila včeraj, ko je bil dan knjige, ampak nič hudega.

Bookmarks are something I either make as gifts, and those are more elaborate, but I make lots of them just because. Just because I have scraps on the desk and beside the desk, those go either on an ATC or they become a bookmark. With four avid readers in the house bookmarks are something that have to be abundant. None of us, not even the little 6 y.o., read just one book at a time. And while we treat our books with respect, the bookmarks are seldom reserved the same treatment.

These two bookmarks are the first ones I’m entering in the Cristine’s candy with a challenge. I’ll be making some more today and tomorrow, supposedly of the first kind :)

Svet se pa vrti [60]

Na Havajih je še četrtek.

Rad imam les. Odtise lesa tudi. www / vir
Mačji lončki za rože. Ali za mačjo travo :) vir
Vozeča se solnica – ko jo potrebuje kdo drug, jo le potisnete po mizi. www / vir
Cromosoma. Lučkasta sestavljanka, ki si jo lahko zmontiraš po svoje. vir
Stars light, stars bright … Za visoke prostore. www / vir
Reklama za Makito (če ne poznate – to so taki presneto dobri stroji za obdelovanje lesa – vrtalniki in podobno), narejena z – Makito. Temno so luknje. 20.000 lukenj. Bližnji posnetki na spodnjih povezavah … www / vir
Ferrari V12 365GTB/4 v lesu. Samo 12 primerkov. Pred kratkim se je en prodajal na eBayu in končna cena $4205 ni dosegla rezervacije. vir
Tom Waits iz kasetnega traku. Klikni spodaj za Jimija, Boba in druge. www / vir
Zgradbe iz papirja. Ostankov papirja, pravzaprav. Na desni je delček Bele hiše. www / vir
Nemotorizirani Segway. Z navodili za izdelavo. www / vir
Najzanimivejše knjižnice tega sveta. www / vir: K
Grafit iz slavnega tunela v Monte Carlu – tistega ki drvijo formule skozi. Črno je zid, belo pa očiščen zid. Na spodnji povezavi najdete tudi video posnetek izdelave. vir
Zemeljska tipografija. Vse “črke” so iz Googlovih zemljevidov; vse iz Avstralije. www / vir
17 neobičajnih rab supermočnih magnetov. www