V soboto smo bili v Izoli na velikonočnem sejmu starin. Nekaj stvari smo celo kupili. Naša si je našla 2 sovi, midva enega art deco slona … vedno bolj nujno postaja narediti police za slone na stopnišču. Na ceeeeeelem stopnišču. Upam, da ne bo zmanjkalo placa, sta samo 2 rami stopnic.
Na sejmu je bilo 300 stojničarjev. Sheesh! Veste, kolko robe je to? Pretežno krame, nekaj stvari pa zelo zelo dobrih. Dobila sem darilo za rojstni dan. Malo prezgodaj, ampak je videl, da se slinim nad v usnjene vezanim ročno izdelanim papirjem Mojstra Janeza in … moj ljubi je zlate sorte, no.
Drgač ljudje znajo vse sorte naredit. Občasno vržeš okice ven, sploh pri kakšnih filcanih torbicah premera 50-60 cm, filcanih merino zajcih in podobnem. In sploh nisem vedela, da se sme lavando jesti in z njo peči piškote! Jaz včasih sivke nisem marala, sploh, moja stara mama jo je imela v vseh omarah, počasi počasi mi pa postaja všeč. It’s got to be an age thing. Otroci niso zdržali čisto celega, kljub sladoledu.
No, čisto na koncu sem od bratranca, ki dila antiko, dobila še eno staro knjigo v francoščini.
Francoščina je eden od tistih jezikov, ki jih berem samo prek italijanščine in sem še vedno jezna na našega (hm, pokojnega, pravzaprav, se pravi, da ne smem bit več jezna) ravnatelja iz srednje, ki je celemu našemu letniku naložil nemščino. Sem vprašala tastare, če lahko cepnem prvi letnik, da se bom lahko učila francoščino, pa sta me tako pogledala, ko da sem boga ubila. Pa pač nisem cepnila, kaj pa če bogo dete narest, ne. In tako še zdaj ne znam francoščine, razen toliko, da če se potrudim, razumem večino besedila iz besednih korenov.
No, pri tejle knjigi sem pogledala temo, je en star, v usnje vezan ofucan ljubič, upam, ni videt kot kaj bolj kakovostnega. Upam zato, ker sem pol lista s skalpelom že ven izrezala. Tukaj nekje je. Tiste punčke pa ne preveč natančno gledat, je bolj bedne sorte. Saj vemo, da imam z obrazi težave, ne … mrbit bo nekoč. Mrbit. Ta je vsaj taka, da me ni prijela volja, da bi jo zmečkala in strgala na prafaktorje.
O, sivka se da jesti, sem bila tudi jaz presenečena, ko sem vidla čokolado s sivko. Pa še dobra je bila!
OdgovoriIzbrišiJaz sem celo bila te sreče, da sem se v SŠ učila FR, znam je pa ravno toliko, da me tam ne bi prodali, ne da bi za to vedela. Mi je pa tisto malo kar še razumem prišlo prav pri potepanju po Parizu. Sem živ dokaz, kako se jezik pozabi, če se ga ne uporablja.
Po moje ti tud ne bi nucalo kaj dosti. Vsaj če bi mela našo za fr. Bedno, skozi smo isto ponavljali.
OdgovoriIzbrišiDaj objavi še malo nakup: papir z usnjem??
ena firbčna (pst, moi)
Tale francoska knjiga je ravno super za "vintage look" na raznih izdelkih, bodi srečna, da v tem primeru ne znaš jezika, ker je čisto "bruhast". Drugače pa obožujem francosko literaturo, samo tapravo.
OdgovoriIzbrišiHehe, Kristina, na to sem računala :)
OdgovoriIzbrišiMa jaz imam rada vso literaturo, ki me ne zamori v poden.
Moi, no, pa bom.