03. april 2009

Kjer železnica prečka avtocesto

Google Maps - Vas - Raskovec - zelezniski most - Rakov hrib - Betajnova - Vas.kml - OperaSonce! In kaj naredi slovon, ko posije sonce? Skoči na kolo! Najprej po kruh, da so imeli doma kaj za jest, potem pa na en krog …

Na tole turico sem se že nekaj časa pripravljal, pa kaj, ko ni bilo vremena. Hotel sem si ogledati most, na katerem železnica prečka avtocesto. Tisti, malo pod vrhom vrhniškega klanca. Kdor se je že kdaj peljal po avtocesti proti morju, že ve, katerega mislim.

Spotoma sem hotel preizkusiti zapisovanje koordinat v fotografije. Delalo je, več o tem kdaj drugič, ko bom bolj tehnično razpoložen, prikazati pa ne znam poti in fotografij hkrati. Vsako posebej že, skupaj pa ne :(

V glavnem, zavil sem skozi Raskovec, ki postaja moje priljubljeno izhodišče, potem pa naprej v gozd. Prvih sto metrov gozdne poti sem že poznal, nato pa sem zavil bolj na jugozahod in navkreber. Spotoma sem posnel tole lepo vrtačico, za dokaz, da Kras sega povsem do Vrhnike. Pa ugotovil sem, da je 28mm objektiv premalo širok za fotografiranje vrtač iz neposredne bližine, zato je spodnji posnetek sestavljen iz osmih »navadnih«

01 vrtača

Nekaj časa sem se še vozil po gozdnih poteh, potem pa sem prišel na cesto. In to ne na neko razdrapano cesturino, ampak na lep gladek makadam brez lukenj in spodobne širine. Pa tabla zraven: gozdna cesta – vožnja na lastno odgovornost. Na taki cesti? Verjetno zato, ker letijo po njej lokalci v razsutih jugotih – enega sem srečal, na srečo ne čisto od blizu.

02 gozdna cesta in most

V daljavi se že vidi cilj moje ture, železniški most. Ko sem bil tam, sem ga pa še poslikal. Logično, ne?

03 železniški most04 most in avtocesta

Nadaljeval sem pod avtocesto, nekaj sto metrov proti vojašnici, potem pa dol z makadama, v gozd. Takoj se je bilo lepše voziti. Razen na mestih, kjer je bilo pod listjem in travo vse razmočeno in polno blata. Kot da bi cel teden deževalo, hm. Dvakrat je bilo treba kar peš, ker je bicikl zakopal.

06 gozdna pot07 luža na gozdni poti

Tale blatna luža je bila posneta na skoraj najvišji točki poti. Vsega skupaj sem nabral 239 metrov vzpona. Kar spodobno.

Potem je šlo pa dol, dol in še dol. Vmes je bil en del bolj raven in tam sem se malo zapeljal izven poti, po gozdu, ker je bil pogled v dolino (proti logaški cesti) tako zanimivo apokaliptičen.

09 pogled v dolino

Saj se hecam, ni bilo tako grozljivo, ampak ko sem obdeloval sliko, me je zaneslo v ekstreme.

08 pogled v dolino

Potem sem bil kmalu na cesti – za celih 20 metrov asfalta – vrnil sem se pa mimo Betajnove, tam je en tak lep dolg spust … Na spodnjem grafikonu se ga vidi med sedmim in osmim kilometrom.

 profile

Cela tura je shranjena na GPSies, album z geooznačenimi slikami pa je zaenkrat na Picassi, dokler ne najdem boljšega strežnika.

---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]

4 komentarji:

  1. Vse tvoje fotografije so mi neizmerno všeč. Ne samo tele današnje. Ampak včasih kar pozabim komentirati, včasih pa sem zgolj osupla in gledam in se čudim, koliko znaš iztisnit iz fotoaparata.

    OdgovoriIzbriši
  2. Are these photos taken by yourself? If so, they are absolutely stunning. The composition in all of them are just perfect. Hugs from Desire

    OdgovoriIzbriši
  3. Thank you for your comment. We both write this blog, hubby (nickname Slovon11 a.k.a. the 11th Ephelant) and me, Kitty (nickname Kitty, K). These were taken by hubby on his bike round on Friday. If the photos are great, they are his. If they are on the upper side of mediocre, they are mine ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. Zelo "the Blair Witch project" fotke.

    enkrat sem po teh gozdovih dolge ure trapastega Šarplaninca lovila...je potem do Unca tekel za avtom ... grrrr. Smotan pes.

    OdgovoriIzbriši

reklame