Pavkarjev dol

Včeraj sem šel en krog s kolesom, tako za razmigavanje po sredinem squashu, nič posebnega (je pa tura na GPSies, če koga zanima), in ker sem že začel tavajoče – v stilu da vidim, kam to vodi, ah, nikamor, no pa grem nazaj po isti poti – mi ob tabli Pavkarjev dol, desno ni bilo težko zaviti z že znane poti in si it ogledat to luknjo. Ni mi bilo žal.

Pavkarjev dol je, citiram »udornica v zaledju izvirov Ljubljanice, južno od Vrhnike.« Bo že držalo, saj tako piše v Seznamu naravnih vrednot, kjer je omenjena lokacija označena kot vrednota lokalnega pomena. (Za besedo »krajevni« birokrati še niso slišali. Poznajo samo lokale.)

No, Pavkarjev dol je ena taka lepa dolina, v kateri stoji ena sama kmetija. Bogovsko lepo, slike niti približno ne ustrezajo realnosti.

Imajo tudi krave. In če krava bulji vame, potem jo pač fotknem. Pol mi je pa pokazala rit in sem ji kontral z enakim manevrom.

Me je pa pri tem početju opazil lokalni oča in ko se je nehal prikrito smejat (fotografiranju krav, čemu pa, nore bicikliste, ki padajo v njegovo dolino, je očitno že doživel), me je poslal do hruške za hišo, kjer da ima »eno zanimivo gobo«, ki jo lahko tudi poslikam, če hočem.

Ma da veste, goba (omenjena) je res kul.

 

Pol sem šel pa še malo naokrog, zavil še v tretjo slepo ulico (končala se je ob železniški progi, malo pred železniško postajo na Verdu) in odšponal v dolino.

Na spustu v Verd sem se ustavil le še za škljocnit naše ljubo mestece, tokrat v rahlo megleni izvedbi. Tudi naša hiša se vidi.

Ena ura, cel kup plezanja v hrib. Bolijo noge. Kar je tudi pravilno :)

---
[Slike so zaščitene z licenco Creative Commons. Polna velikost je dobavljiva na zahtevo.]