Linotype

Včeraj sem na Dogaja.se opazil tole: »Vabljeni na ogled prikaza stavljenja na stavni stroj Linotype. Strojni stavec bo na stavnem stroju Linotype, ki je nekdaj deloval v Tiskarni Jože Moškrič, prikazal strojni način stavljenja in ulivanja vrstic, ki je nadomeščal ročno sestavljanje besed in stavkov iz posameznih črk. Stavni stroj so iznašli konec 19. stoletja.« In sem si rekel – to moram pa nujno it pogledat. Stavljenje, tako po starem, s svincem, je del magije knjig, ki ga moraš nujno kdaj spoznati. In sva šla. Mularija pa v kino.

Today we (K. and me; kids went to movies) visited the Technical museum of Slovenia, which is located very close to our home (10 minutes drive) to see the live demo of an old Linotype machine. If you want to know more about the technology, read the Wikipedia article. My presentation will be Slovenian only :(

To je ta škatla. Nekoč je garala v tiskarni Jože Moškrič, potem je bila nekaj časa pospravljena v privatnem skladišču, nato pa jo je lastnik daroval muzeju.

Krasen kos finomehanike; poslikal sem ga z vseh mogočih kotov.

Kako to čudo deluje? Stavec tipka besedilo in vsak pritisk na tipkovnico spusti črko iz zbiralnika v prostorček za pripravo vrstice. Na spodnji sliki vidite dve črki – sama oblika črke je skrita v dveh vdolbinicah na desni stran (navadna črka in poševna oblika). Oblika črke je v negativu – to, kar vidite na spodnji sliki, je matrica, v katero se bo vlil svinec in naredil pozitiv.

Zobčki na spodnjem delu črke so pomembni, ampak ne še v tem trenutku. Samo zapomnite si jih.

Predsledke med besedami predstavljajo daljši kosi kovine, ki se jih kar dobro vidi na spodnjem videu, pofotkal jih pa nisem.

Ko je vrstica pripravljena, mašina porine nekakšne zagozdice v presledke in jih s tem raztegne, tako da je vrstica (v širino) popolnoma stisnjena. Nato v prostor ob vrstici vlije raztopljen svinec, malo počaka, da se strdi, potem pa celo vrstico spusti v prostor, kjer se pripravlja stran. Ali stolpec. Kar se pač postavlja.

Tako je videti postavljena in ulita vrstica:

Črke nato stroj potegne v zgornji del in jih z zobčki (tistimi, za katere sem rekel, da bodo postali pomembni kasneje) zatakne na nekakšno zobato letev. Nato jih porine nad zbiralnik in črke popadaj iz letve vsaka v svoj predalček. Kako vejo kam pasti? Eeee, nekakšna magija strojništva, pač. Letev ni enakomerno ozobčena, črke pa imajo tudi vsaka drugače vrezane zobe in ko črki zmanjka opore, pač pade v globino.

Spotoma sem še malo fotografiral naokoli. Tako, za zabavo.

Garamond 

 Časopisna stran v svincu

Tiskarska imena za velikosti tipografij